Jedro

Tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.

Morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je zavrnila zahtevo tožnika, za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku gradnje garaže na zemljišču s parc. št. 1140/12 in 929/5, obe k. o. ..., vodenim pod št. 06122-887/2013. Odločila je še, da niso nastali posebni stroški.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik po pooblaščenki na prvostopenjski organ naslovil prošnjo za posredovanje odgovora v zvezi nedovoljene gradnje zakoncev ... v k. o. ..., v katerem med drugim zaproša za priznanje statusa stranke v inšpekcijskih postopkih. Kot razlog za priznanje statusa stranke navaja, da prizidek na južni strani stavbe nima predpisanega odmika od parcele 929/10, ki je v lasti tožnika, zato ta izkazuje pravni interes, da je stranka inšpekcijskega postopka.

3.Prvostopenjski organ meni, da tožnikove navedbe oziroma obrazložitve ne more šteti za pravno korist vlagatelja - torej za njegovo neposredno, na zakon oziroma drug predpis oprto osebno korist. Na zemljišču, ki je predmet inšpekcijskega postopka, vlagatelj nima nobene pravice, prav tako se z deli ne posega v njegovo lastnino. Gradbena inšpekcija vodi inšpekcijski postopek v zadevi gradnje garaže na zemljišču s parc. št. 1140/12 in 929/5, obe k. o. ... V obravnavani inšpekcijski zadevi gre za ugotovljeno kršitev na zemljišču, ki je v lasti inšpekcijskih zavezancev in zemljišču v splošni rabi oz. v lasti Občine Vojnik, zato tožnik v konkretni zadevi ne izpolnjuje pogojev za priznanje položaja stranskega udeleženca, saj inšpektorjeva odločitev ne more vplivati na njegov pravni položaj - torej ne izkazuje nikakršne na zakon oprte osebne koristi t.i. pravne koristi.

4.Toženka je zavrnila tožnikovo pritožbo. Ugotovila je, da se je inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti pričel zaradi sklenjenega zapisnika o zaslišanju dne 25. 3. 2013, na katerega sta A. A. in B. B. podala obvestilo gradbeni inšpekciji, da sta C. C. in D. D. zgradila garažo na parceli št. 929/4 k. o. ..., brez njunega soglasja in po njunem mišljenju brez dovoljenja, kot tudi oporni zid.

5.Po izvedenem inšpekcijskem postopku je prvostopni upravni organ izdal inšpekcijsko odločbo št. 06122-887/2013/8 z dne 31. 3. 2016, v kateri je zaradi ugotovljene nelegalne gradnje inšpekcijima zavezancema F. F. in E. E. odredil ustavitev gradnje garaže in njeno odstranitev na svoje stroške in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, opozoril na postopek izvršbe po drugih osebah ali s prisilitvijo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti ter izrekel pripadajoče prepovedi dejanj. Vloženi pritožbi inšpekcijskih zavezancev upravni organ druge stopnje v bistvenem delu ni ugodil, pač pa dopolnil opis gradnje v 1. točki izreka in pritožbo v ostalem zavrnil z odločbo št. 0612-128/2016/2 z dne 2. 11. 2016. V nadaljevanju je vloženo tožbo Upravno sodišče RS zavrnilo s sodbo IV U 8/2017-9 z dne 15. 11. 2018. Z izdajo navedene sodbe je inšpekcijska odločitev o odrejenih ukrepih zaradi nelegalne gradnje postala pravnomočna in tudi izvršljiva ter inšpekcijski postopek zaključen.

6.Pojasnjuje, da je inšpekcijski upravni organ izdal tudi sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-887/2013-25 z dne 5. 7. 2019, zaradi pritožbe deloma spremenjen z odločbo ministrstva št. 0612-128/2016/11 z dne 20. 11. 2020. Inšpekcijski postopek in izvršilni postopek pa na področju gradenj potekata pri inšpekcijskem upravnem organu po uradni dolžnosti samostojno in ločeno. Ker je inšpekcijski postopek že zaključen, dejanske in pravne podlage ni podane tudi za vsebinsko obravnavo in pozitivno odločitev o predlogu za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki je bil podan po zaključenem inšpekcijskem postopku.

7.Tožnik se z odločitvijo ne strinja ter poudarja, da sta skupaj z ženo B. B. solastnika do 1/2 parcele 929/6, vse k. o. ..., na katero segajo vplivi nedovoljene gradnje zakoncev F. F. in E. E., ki sta solastnika parcel 929/5, 929/16, k. o. ...; navedene parcele (929/5, 929/16, k. o. ...) so okrog in okrog obkrožene s parcelami tožnika, na njih pa sta investitorja F. F. in E. E. zgradila več nelegalnih in neskladnih objektov ter izvedla več posegov v prostor brez zakonite podlage. V zvezi s tem se je zahteval inšpekcijski nadzor.

8.Tožnik je zatrjeval tudi obstoj stvarne služnosti, saj je namreč lastnik parcele 929/2, k. o. ..., v breme katere je vknjižena stvarna služnost v korist parc. 929/5, pri kateri je pod št. ID ... vknjižena zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje na parc. 929/5 k. o. ... Ker namerava tožnik sprožiti postopek za ukinitev navedene stvarne služnosti, potrebuje tudi podatke o nedovoljenih gradnjah na parc. 929/5, k. o. ... Stvarna služnost namreč preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, za kar pri izvedbi nelegalnih gradenj gre, upoštevaje konfiguracijo terena v naravi, ki je v strmem naklonu oz. padcu in so dostopi do objektov bistveno spremenjeni zaradi nelegalnih in neskladnih gradenj investitorjev F. F. in E. E.

9.Zaradi počasnosti in neodzivnosti inšpekcijskih organov in upravne izvršbe, se je med sosedi vnel prepir, posledica katerega je več medsebojnih civilnopravnih tožb, tožniku pa je kljub izkazanemu upravičenemu dejanskemu in pravnemu interesu, dostop do zahtevane dokumentacije in dela inšpekcijskega organa, dejansko onemogočen.

10.Opozarja, da je z inšpekcijsko odločbo št. 06122-887/2013 z dne 31. 3. 2016 bila ugotovljena nelegalna gradnja zavezancema F. F. in E. E. ter odrejena ustavitev gradnje garaže in njena odstranitev na stroške investitorjev ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Odločba upravnega organa je bila potrjena tudi s sodbo Upravnega sodišča RS IV U 8/2017 z dne 15. 11. 2018, vendar upravni organ vse do dneva vložitve te tožbe, upravne izvršbe ni sprovedel, saj je upravni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 9. 8. 2019 prekinil in ga ni nadaljeval. Njegovo odločitev je mogoče šteti kot arbitrarno, objektivno je o navedenem mogoče sklepati, saj se od uvedbe inšpekcijskega postopka od leta 2013, v devetih letih v naravi ni zgodila nobena odstranitev objekta, niti gradbena inšpektorica na zahteve tožnika več ni opravila inšpekcijskega ogleda betonske škarpe in navedenih neskladnih gradenj, s čimer je kršen objektivni videz nepristranosti institucije.

11.Tožniku je priznati najmanj položaj stranskega intervenienta, saj obstaja interes, da se kot mejaš in lastnik parcele 929/2 in drugih, k. o. ..., ki obkrožajo parcele 929/5, 929/16, k. o. ..., investitorjev E. E. in F. F. uredijo medsebojna razmerja, ki se nanašajo na mejo in odstranitvijo gradbenih objektov, ki so zgrajeni brez dovoljenj in segajo na zemljišče pritožnika oz. so neskladne gradnje. Za navedene namreč ni bila nikoli vknjižena stvarna služnost oz. so podani pogoji za njeno prenehanje zaradi izvedbe nelegalne gradnje in bistveno spremenjenih okoliščin v naravi. Inšpekcijska odločitev namreč lahko posredno predstavlja korist oz. drugo spremembo pravnega položaja tožnika v zvezi z vknjiženimi stvarnimi pravicami, kakor tudi glede na potek varovalnih pasov in minimalnih odmikov objektov od mej, zato je tožniku priznati lastnost stranskega intervenienta.

12.Tožnik tako predlaga, da sodišče sklep in odločbo odpravita v celoti in se tožniku prizna lastnost stranskega intervenienta v upravnem postopku. Priglaša tudi stroške.

13.Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je poslala samo upravne spise.

K I. točki izreka

14.Tožba ni utemeljena.

15.Med strankama ni sporno, da je bilo inšpekcijskima zavezancema F. F. in E. E. z odločbo št. 06122-887/2013/8 z dne 31. 3. 2016 odrejeno, da morata takoj po vročitvi te odločbe ustaviti dela pri gradnji garaže na zemljišču s parc. št. 929/5 in 1140/12 k. o. ... in da morata v 90 dneh po vročitvi te odločbe odstraniti garažo nepravilne oblike, tlorisne velikost 6,10 m x 6,00 m na zemljišču s parc. št. 929/5 in 1140/12 k. o. ... ter na svoje stroške vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Opozorjena sta bila na možnost začetka nedenarne izvršbe, nedenarne obveznosti, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo ter na prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Nadalje med strankama ni sporno, da je bila navedena odločba s sodbo IV U 8/2017-9 z dne 15. 11. 2018 tudi potrjena oziroma je bila tožba F. F. in E. E. zavrnjena. Kar pomeni, da je odločba pravnomočna in izvršljiva.

16.Iz same inšpekcijske odločbe z dne 31. 3. 2016 je razvidno, da je bil izrečen ukrep nelegalne gradnje zaradi sporne gradnje garaže na zemljišču s parc. št. 929/5 in 1140/12 k.o. ..., kar nenazadnje navajata tudi sama tožnika.

17.Določbe o pravici udeleževati se upravnega postopka kot stranski udeleženec in način vključitve v postopek določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta v prvem odstavku 43. člena določa, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). V četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Nadalje ZUP v 142. členu določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka oziroma stranski udeleženec (peti odstavek 142. člena ZUP), in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka oziroma stranski udeleženec, in izda o tem pisni sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. ZUP pa v prvem odstavku 143. člena vsebuje tudi določbo, da organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku. V četrtem odstavku tega člena pa določa, da če oseba, ki jo je organ povabil, ne priglasi udeležbe v postopku v roku, lahko priglasi udeležbo v skladu s 142. členom tega zakona do izdaje odločbe. Če oseba ne zahteva udeležbe v postopku, ji organ te udeležbe ni dolžan zagotoviti.

18.Med strankami ni sporno in tožnik ne izpodbija ugotovitve, da ob podani prijavi in tekom inšpekcijskega postopka in pred izdajo inšpekcijske odločbe tožnik zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku ni podal. Podal jo je šele z dopisom z dne 22. 4. 2021 (pravilno 28. 4. 2021), kar pomeni, da je tožnik zahtevo za vstop v postopek vložil po pravnomočnosti navedene odločbe 06122-887/2013/8 z dne 31. 3. 2016, saj tožnik tudi sam navaja, da je odločba upravnega organa bila potrjena tudi s sodbo Upravnega sodišča RS IV U 8/2017 z dne 15. 11. 2018. Glede na navedeno se sodišče strinja s toženko, da ker je bil inšpekcijski postopek pravnomočno končan pred vložitvijo predmetne zahteve, tožnik vstopa v ta postopek ne more doseči (glej prvi odstavek 142. člena ZUP).

19.Iz inšpekcijske odločbe z dne 31. 3. 2016 sicer izhaja, da je pri inšpekcijskem pregledu na kraju samem dne 11. 2. 2016 in po vrisu garaže v podatke zemljiškega katastra, v pisarni istega dne na podlagi izmere nadzornika z dne 11. 4. 2013 bilo ugotovljeno, da je del garaže zgrajen na parc. št. 1140/12 iste katastrske občine, ki je po podatkih zemljiškega katastra vodena kot občinska cesta v lasti občine Vojnik. Inšpektor je ugotovil, da investitorja na zemljišču, ki je v lasti občine Vojnik, ne glede na to, da v naravi ni več cesta, na podlagi lokacijske informacije objekta ne bi smela zgraditi, ampak bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker ga nista pridobila, sta kršila določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1. Prav tako se je tudi v sodnem postopku IV U 8/2017 ugotovilo oziroma izkazalo, da gre za nesporno, da je zemljišče s parc. št. 1140/12 k.o. ... v lasti občine Vojnik in da tega ugovora investitorja nista pravočasno ugovarjala.

20.Zahteva tožnikov oziroma njune takratne pooblaščenke z dne (pravilno) 28. 4. 2021, je po vsebini takšna, da pravzaprav obvešča inšpekcijski organ, da je stranka ... k stanovanjski stavbi najprej prizidala gospodarsko poslopje na SZ strani stavbe, nato je napravila prizidek na JZ delu stavbe, v že podanih izmerah (7,20 m dolžine x 2,90 m širine in x dolžine 2,47 m z robom 0,83 m), nadalje prizidek drvarnice na J strani stavbe ter kasneje streho garaže, za kar pa nima gradbenega dovoljenja, zato ne more biti nedovoljena gradnja samo garaža na S strani, ampak vsi posegi, ki so bili izvršeni po izdanem gradbenem dovoljenju leta 1985, za katere posega investitorja ... nimata gradbenega dovoljenja. Prav tako navaja, da prizidek na J strani stavbe nima predpisanega odmika od parcele 929/10, ki je v lasti stranke A. A., s čimer naj bi A. A. izkazoval pravni interes, da je stranka inšpekcijskega postopka.

21.S tem dopisom je pravzaprav bila podana pobuda, da se inšpekcijski postopek vodi tudi glede drugih objektov zakoncev ..., ne le glede garaže, ki je segala na zemljišče Občine Vojnik, in glede katere je organ prve stopnje sicer pravilno zavrnil udeležbo tožnika ravno iz razloga, ker se inšpekcijski postopek ni vodil v zvezi z nepremičnino, ki bi kakorkoli segala na njegovo zemljišče.

22.Iz same navedene inšpekcijske odločbe tako jasno izhaja, da se je vodil inšpekcijski postopek glede garaže na parc. št. 929/5, ki sega tudi na parc. št. 1140/12 k. o. ..., ki je v lasti občine Vojnik. Iz navedenega izhaja, da se konkretni inšpekcijski postopek, katere udeležbo zahteva tožnik v tej tožbi, ni vodil glede ostalih drugih objektov, ki so za tožnika sporna, zato tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.

22.Iz same navedene inšpekcijske odločbe tako jasno izhaja, da se je vodil inšpekcijski postopek glede garaže na parc. št. 929/5, ki sega tudi na parc. št. 1140/12 k. o. ..., ki je v lasti občine Vojnik. Iz navedenega izhaja, da se konkretni inšpekcijski postopek, katere udeležbo zahteva tožnik v tej tožbi, ni vodil glede ostalih drugih objektov, ki so za tožnika sporna, zato tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.

23.V zvezi s tožbeno navedbo tožnika, da ima pravni interes, da bo na podlagi vknjižene zaznambe nedovoljene gradnje na parc. št. 929/5 lahko sprožil postopek izbrisa stvarne služnosti na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pri čemer navaja, da služnost niti ni vknjižena, pa je ugotoviti, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto (20. in 52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), da je tožnik šele v pritožbenem postopku navajal, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v teku sodni postopek, v katerem je stranka ... zatrjevala pravico vožnje preko parcele 292/2 k. o. ..., za potrebe nezakonito zgrajenih prizidkov, da zahteva po vožnjah preko lastnine A. A. za potrebe nezakonito zgrajenih prizidkov, je to tista pravna korist, za katero zahteva, da se mu prizna.

23.V zvezi s tožbeno navedbo tožnika, da ima pravni interes, da bo na podlagi vknjižene zaznambe nedovoljene gradnje na parc. št. 929/5 lahko sprožil postopek izbrisa stvarne služnosti na podlagi določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pri čemer navaja, da služnost niti ni vknjižena, pa je ugotoviti, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto (20. in 52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), da je tožnik šele v pritožbenem postopku navajal, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v teku sodni postopek, v katerem je stranka ... zatrjevala pravico vožnje preko parcele 292/2 k. o. ..., za potrebe nezakonito zgrajenih prizidkov, da zahteva po vožnjah preko lastnine A. A. za potrebe nezakonito zgrajenih prizidkov, je to tista pravna korist, za katero zahteva, da se mu prizna.

24.Sodišče v zvezi s tem sicer še ugotavlja, da dejstvo, da bo tožnik zahteval ukinitev stvarne služnosti 222. člen SPZ res določa, da lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Navedena vložitev tožbe za prenehanje služnosti iz tega naslova pa ne more biti ustrezna podlaga za to, da bi lahko tožnik priglasil udeležbo v postopku, ki je že zaključen. Sodišče še izpostavlja, da po določbi 214. člena SPZ stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V slednjem primeru stvarna služnost nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna (216. člen SPZ). Sodišče meni, da morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.

24.Sodišče v zvezi s tem sicer še ugotavlja, da dejstvo, da bo tožnik zahteval ukinitev stvarne služnosti 222. člen SPZ res določa, da lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Navedena vložitev tožbe za prenehanje služnosti iz tega naslova pa ne more biti ustrezna podlaga za to, da bi lahko tožnik priglasil udeležbo v postopku, ki je že zaključen. Sodišče še izpostavlja, da po določbi 214. člena SPZ stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V slednjem primeru stvarna služnost nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna (216. člen SPZ). Sodišče meni, da morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.

25.Glede navedbe tožnika, da upravni organ vse do dneva vložitve te tožbe, upravne izvršbe ni sprovedel, saj je upravni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 9. 8. 2019 prekinil in ga ni nadaljeval, pa sodišče ugotavlja, da je že toženka v svoji odločbi odgovorila, da ne vidi dejanske in pravne podlage za izdajo sklepa o prekinitvi, saj je bil inšpekcijski postopek že zaključen. Prav tako navaja, da je bil izdan že sklep o dovolitvi izvršbe.

25.Glede navedbe tožnika, da upravni organ vse do dneva vložitve te tožbe, upravne izvršbe ni sprovedel, saj je upravni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 9. 8. 2019 prekinil in ga ni nadaljeval, pa sodišče ugotavlja, da je že toženka v svoji odločbi odgovorila, da ne vidi dejanske in pravne podlage za izdajo sklepa o prekinitvi, saj je bil inšpekcijski postopek že zaključen. Prav tako navaja, da je bil izdan že sklep o dovolitvi izvršbe.

26.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje ni bilo sporno (da je inšpekcijski postopek že pravnomočno zaključen, druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

26.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje ni bilo sporno (da je inšpekcijski postopek že pravnomočno zaključen, druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

K II. točki izreka

27.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker je stroške priglasil le tožnik, je sodišče odločilo, da te trpi sam.

27.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker je stroške priglasil le tožnik, je sodišče odločilo, da te trpi sam.

-------------------------------

-------------------------------

1Smiselno enako tudi sklep VS RS I Up 201/2003 z dne 14. 4 2005.

1Smiselno enako tudi sklep VS RS I Up 201/2003 z dne 14. 4 2005.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.