Jedro

V primeru, ko stranka zahtevi za evidentiranje urejene meje elaborata ureditve meje ne priloži oz. v primeru, ko predložen elaborat nima vseh predpisanih sestavin, ZEN geodetskemu upravnemu organu nalaga dolžnost, da vlagatelja pozove, da v določenem roku nepopolno vlogo ustrezno dopolni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, zavrnila zahtevo tožnice za evidentiranje urejene meje parcel št. 179/1, k.o. ... in parcel št. 575/1 in 575/3, k.o. ... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica dne 14. 2. 2007 vložila zahtevo za evidentiranje urejene meje parcele št. 179/1, k.o. ... Upravni organi jo je z dopisom z dne 28. 6. 2007 pozval k dopolnitvi vloge, ker je bila vloga nepopolna, saj ni vsebovala dokazila o plačilu upravne takse in elaborata evidentiranja urejene meje. Tožnica se je v vlogi sklicevala na elaborat, vložen v postopku ureditve meje št. 90312-1193/2004 (IDPOS 6116), ki se je končal s pravnomočnim sklepom o ustavitvi postopka št. 90312-1193/2004-6 z dne 6. 4. 2005 zaradi sprožitve sodnega postopka ureditve meje. Upravni organi je tožnici postavil tridesetdnevni rok za dopolnitev vloge. Dne 27. 7. 2007 je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje roka za sto osemdeset dni, ki ji je upravni organ ugodil. Dne 8. 8. 2007 je tožnica posredovala dokazilo o plačilu upravne takse, dne 4. 2. 2008 pa je vložila prošnjo za podaljšanje roka še za eno leto. Prošnjo za podaljšanje roka je opravičila z navedbo, da je na krajevno skupnost vložila vlogo za odobritev sredstev za izvedbo nove izmere celotne k.o. ... Dne 27. 2. 2009 je tožnica vlogo razširila tako, da je poleg ureditve mej parcele št. 179/1 k.o. ... zahtevala še ureditev mej parcel št. 128/1 in 128/2, obe k. o. ... ter parcel št. 575/1 in 575/3, obe k.o. ... in parcele, vodene v zemljiškoknjižnem vložku št. 146, k.o. ... Upravni organ je vlogo v delu, ki se nanaša na evidentiranje mej parcel št. 128/1 in 128/2 k.o. ... in parcele, vodene v zemljiškoknjižnem vložku št. 146, k.o. ..., odstopil v pristojno reševanje Območni geodetski upravi Ptuj. Zahtevo za evidentiranje urejene meje preostalih parcel pa je upravni organ zavrnil v skladu s 35. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS št. 47/2006 in 65/2007-odl. US; v nadaljevanju: ZEN), ker tožnica ni priložila elaboratov ureditve mej parcel. Po 26. členu ZEN se meja ureja na podlagi zakona po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev in na podlagi upravnega postopka evidentiranja meje v zemljiškem katastru. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. V postopku evidentiranja urejene meje se po podatkih elaborata ureditve meje v zemljiškem katastru evidentira urejena meja. Zahtevi za evidentiranje urejene meje mora biti priložen elaborat ureditve meje. Tožnica bi zato morala predhodno, to je pred vložitvijo vloge za sprožitev upravnega postopka evidentiranja urejene meje, z geodetskim podjetjem in drugimi strankami opraviti postopek urejanja meje, ki je predpogoj za sprožitev upravnega postopka. Upravni postopek evidentiranja urejene meje namreč ni mogoč, če meja pred tem ni bila urejena v mejni obravnavi po predpisanem postopku po določilih ZEN. Po 8. točki četrtega odstavka 35. člena ZEN geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje. Ker je eden od pogojev izvedba postopka ureditve meje na terenu ter na podlagi izvedenega postopka izdelan in ustrezno potrjen elaborat ureditve meje, je upravni organ vlogo tožnice na podlagi 8. točke četrtega odstavka 35. člena ZEN zavrnil. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. 3532-181/2009-2 z dne 1. 12. 2009 kot neutemeljena zavrnjena. Ministrstvo se strinja z izpodbijano odločitvijo ter dodaja, da bi moral upravni organ na prvi stopnji zahtevo tožnice po brezuspešnem pozivanju k dopolnitvi vloge skladno z določili ZEN zavreči in ne zavrniti. Ker pa to ne vpliva na izid postopka, odločba iz tega razloga ni nezakonita. Preostale pritožbene navedbe je drugostopni organ zavrnil z obrazložitvijo, da sodijo očitki v okvir pristojnosti drugih državnih organov.

V tožbi tožnica izpodbijani odločitvi nasprotuje in navaja, da so se protipravni nepremičninski posli v zvezi z zemljišči, katerih meje želi urediti, izvajali več let. Podrobneje opisuje nepravilnosti v preteklih postopkih ter sodišče naproša, da podrobno razišče dogajanje v zvezi s preteklim urejanjem mej. Opozarja še na nepravilne evidence o mejah zemljišč in sodišču smiselno predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo toženka predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je spor o tem, ali je Geodetska uprava Republike Slovenije ravnala pravilno, ko je zahtevo tožnice za evidentiranje urejene meje zavrnila iz razloga, ker vlogi ni bil priložen elaborat ureditve meje.

Po določbah ZEN mora stranka zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi pred tem opravljene mejne obravnave (prvi odstavek 29. člena ZEN). Omenjeni elaborat, ki vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave (drugi odstavek 29. člena ZEN), predstavlja obvezno sestavino oz. prilogo zahteve za evidentiranje urejene meje, brez katere vloga ni popolna ter s tem primerna za vsebinsko obravnavo zahteve. V primeru, ko stranka zahtevi omenjene priloge ne priloži oz. v primeru, ko predložen elaborat nima vseh predpisanih sestavin, ZEN geodetskemu upravnemu organu nalaga dolžnost, da vlagatelja pozove, da v določenem roku zahtevo ustrezno dopolni. Če stranka v postavljenem roku zahteve v skladu s pozivom ne dopolni, mora organ zahtevo s sklepom zavreči (drugi odstavek 35. člena ZEN).

Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnica vlogi elaborata ureditve meje ni priložila. Elaborata pa ni priložila niti v roku, ki ji ga je organ postavil v pozivu k dopolnitvi vloge. Upravni organ bi moral zato vlogo po presoji sodišča kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 35. člena ZEN zavreči, kot je to pojasnil že pritožbeni organ. Ker pa kršitev pravil postopka, ki jo je upravni organ zagrešil s tem, ko je zahtevo tožnice zavrnil, ne predstavlja takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je zahteva tožnice za evidentiranje urejene meje nepopolna in bi jo bilo treba kot nedopustno zavreči, sodišče ni presojalo utemeljenosti tožbenih ugovorov, ki se tičejo vsebine zadeve (to je ugovorov v zvezi s potekom meje med zemljišči).