Jedro

V drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se sklepa toženke z dne 19. 6. 2019 in 26. 4. 2019 kot nezakonita odpravita; da se tožnik zaradi realizacije Aneksa št. 4 h KPDU in Akta o spremembah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest toženke z dne 10. 1. 2019 uvrsti 1. 1. 2019 v 48. plačni razred in 1. 11. 2019 v 49. plačni razred; da pridobi pravico do izplačila višje plače 1. 1. 2019 za prvi plačni razred povišanja in 1. 11. 2019 za drugi plačni razred povišanja; da njegova osnovna plača po ZSPJS od 1. 1. 2019 znaša 2.782,25 EUR, od 1. 11. 2019 pa 2.893,54 EUR. Tožniku je naložilo, da toženki plača 798,00 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov oziroma so nejasni. Zmotna je ugotovitev, da je v letu 2009 napredoval na delovno mesto podsekretar ..., tarifni razred VII/2), saj je napredoval le v naziv podsekretar, še vedno pa je ostal na delovnem mestu višji svetovalec (..., tarifni razred VII/1). Tožnikovo delovno mesto vodja izpostave je bilo namreč na podlagi akta o sistemizaciji določeno kot delovno mesto pod šifro iz KPDU - ..., višji svetovalec. V skladu z drugim odstavkom I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je osnova za uvrstitev v plačne razrede delovno mesto in ne naziv. Ker za tožnikovo delovno mesto pod šifro ... in z nazivom višji svetovalec izjema iz tretjega odstavka I. točke navedenega dogovora ni veljala, bi ga toženka morala uvrstiti dva plačna razreda višje. Sodišče je spregledalo, da se v skladu z Aneksom št. 4. h KPDU šifre nanašajo na delovna mesta in ne na nazive. Napačno je tudi presodilo očitano diskriminacijo. Vsi vodje izpostav, ki opravljajo delo v nazivu podsekretar, so v neenakovrednem položaju s tistimi, ki ga opravljajo v nazivu višji svetovalec, saj ti lahko hitreje napredujejo in jim je omogočena pridobitev 10 napredovanj. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Zmoten je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni zgolj povzelo pravnih podlag, kot to neutemeljeno navaja pritožba. Izpodbijana sodba vsebuje jasno in ustrezno obrazložitev o tem, zakaj je glede na ugotovljene odločilne dejanske razloge ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljena zavrnitev tožbenega zahtevka. Preizkus izpodbijane sodbe je bil zato mogoč.

6. Pritožba očita, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožnik v letu 2009 napredoval na delovno mesto podsekretar. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane sodbe takšen zaključek ne izhaja, temveč je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil od 1. 5. 2009 razporejen na delovno mesto vodja izpostave, ki ga je opravljal v nazivu podsekretar.

7. Ugoditev tožbenemu zahtevku pritožba neuspešno uveljavlja z navajanjem, da je bilo delovno mesto vodja izpostave, ki ga je opravljal tožnik, v aktu o sistemizaciji določeno pod šifro iz Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (KPDU; Ur. l. RS, št. 60/2008 in nadaljnji), tj. ... - višji svetovalec. Iz toženkinih aktov o sistemizaciji delovnih mest z dne 1. 1. 2017 in 1. 1. 2019 namreč izhaja, da je bilo za delovno mesto vodja izpostave (šifra DM: ...) določeno, da se lahko opravlja v uradniškem nazivu višji svetovalec I (DM po ZSPJS / DM po UPJDT - ...) ali podsekretar (DM po ZSPJS / DM po UPJDT - ...). Iz nobenega posamičnega akta, ki je bil izdan tožniku in ki jih izpodbijana sodba povzema, ne izhaja, da bi po napredovanju v naziv podsekretar ostal na delovnem mestu višji svetovalec - ..., kot to zmotno navaja pritožba. Ta se v podkrepitev svoje navedbe izrecno sklicuje na aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 6. 2018, ki pa zgolj potrjuje pravilnost prvostopenjske ugotovitve, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto vodja izpostave (šifra DM: ...), ki ga je opravljal v nazivu podsekretar (...). V tožnikovih plačilnih listah za december 2018 in januar 2019, na kateri se pritožba prav tako sklicuje, je poleg zapisa „ime naziva: podsekretar“ resda zapisano tudi „naziv delovnega mesta: višji svetovalec“ in „šifra delovnega mesta: ...“, vendar je že sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bil tožniku plačni razred na plačilnih listah ne glede na omenjene zapise dejansko pravilno določen glede na naziv podsekretar, v katerega je bil nazadnje imenovan (...).

8. V drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018; v nadaljevanju: Dogovor) je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede. Napačno je pritožbeno zavzemanje, da je za tožnikovo delovno mesto veljala 2. alineja drugega odstavka I. točke Dogovora, na podlagi katere so se delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena nad 26. plačnim razredom do vključno tarifnega razreda VII/1 in VII/2, uvrstila dva plačna razreda višje. V tretjem odstavku I. točke Dogovora je bilo namreč določeno, da se ne glede na predhodni odstavek izjemoma drugače uvrstijo tista delovna mesta, za katera je tako določeno v Prilogi 1 tega dogovora. Kot je bilo že obrazloženo, je tožnik opravljal svoje delo v nazivu podsekretar, v toženkinem aktu o sistemizaciji pa je bilo označeno kot „DM po ZSPJS / DM po UPJDT - ...“. Za opravljanje dela na takšnem delovnem mestu in nazivu je Priloga I predvidela povišanje le za en plačni razred. Takšna je bila tudi ureditev v Aneksu št. 4 h KPDU (Ur. l. RS, št. 80/2018; v nadaljevanju: Aneks), ki je bil sklenjen zaradi realizacije Dogovora. Pritožbena navedba, da se v skladu z Aneksom šifre nanašajo na delovna mesta in ne na nazive, ni utemeljena, saj je ključno, da je bilo tako kot s Prilogo I Dogovora tudi z Aneksom povišanje plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnik neutemeljeno izpodbija sklep toženke z dne 26. 4. 2019 (in pritožbene komisije z dne 19. 6. 2019), saj je bil z njim tožniku, ki je bil pred uveljavitvijo Aneksa uvrščen v 47. plačni razred, upoštevajoč časovnico iz osmega odstavka I. točke Dogovora z dnem 1. 1. 2019, pravilno priznan en plačni razred povišanja.

9. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da Priloga I ni določala izjeme za tožnikovo delovno mesto pod šifro ... in z nazivom višji svetovalec. Kot namreč izhaja iz zgoraj podane obrazložitve, tožnik pred uveljavitvijo Aneksa ni bil uvrščen na takšno delovno mesto oziroma naziv, zato je zmotno tudi pritožbeno zavzemanje, da bi moral tako kot vodje izpostav, ki opravljajo delo v nazivu višji svetovalec I, z dnem 1. 11. 2019 prejeti povišanje še za en plačni razred. Tak tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožbeno vztrajanje, da je bil tožnik z izpodbijanim sklepom diskriminiran, je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik niti ni navedel osebne okoliščine iz 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji), na podlagi katere naj bi bil diskriminiran. Poleg tega diskriminacije ni mogoče utemeljiti s primerjavo ureditve, ki velja za vodjo izpostave z nazivom podsekretar in vodjo izpostave z nazivom višji svetovalec I, saj gre za dva različna oziroma neprimerljiva položaja.

11. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam stroške pritožbe (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).