Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v tretjem sojenju) toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 10.886,20 EUR z obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je bil skupni namen pogodbenih strank, da se vse njegove storitve, opravljene za toženko, obračunajo izključno po porabljenem času, in da je treba Dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve razlagati po namenu. Ob tem se sklicuje na več odločb Vrhovnega sodišča. Zatrjuje tudi kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 14., 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pravilna presoja sodišča, da je kljub jasnemu ustnemu dogovoru strank, ki sta ga obe pravdni stranki izrecno še večkrat potrdili na zaslišanju pred prvostopenjskim sodiščem (prav tako pa tudi priča, ki je bila prisotna ob dogovoru), prvenstveno odločilna določba pisnega dogovora, ki je bila pomotoma zapisana tako kot je, a ne izraža prave volje in skupnega namena pogodbenih strank; (2) ali mora sodišče upoštevati pravo voljo pogodbenih strank ali pogodbeno določilo, ki je pomotoma zapisano tako kot je, a ne izraža prave volje pogodbenih strank; (3) ali obračunavanje odvetniških storitev »za vsako začeto uro dela« predstavlja splošno znan izraz - termin, ki ga ni potrebno posebej razlagati; (4) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da bi moral tožnik izpolniti pojasnilno dolžnost glede obračunavanja odvetniških storitev na začeto uro dela; (5) če je odgovor na prej navedeno vprašanje pritrdilen, ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da tožnik v konkretnem primeru ni v zadostni meri izpolnil pojasnilne dolžnosti glede obračunavanja plačila odvetniških storitev na začeto uro dela; (6) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da stroške v povezavi s sestavo osnutka tožbe za tretjo osebo, za katero pravno formalno tožnik ni imel pooblastila od tretje osebe, je pa prejel izrecno naročilo, pooblastilo in prošnjo od toženke, ni dolžna plačati toženka; (7) ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da tožnik ni upravičen do plačila za opravljene storitve - sestanek v lokalu v trajanju pol ure pred narokom v Slovenj Gradcu, ki ga je sodišče prve stopnje pri ponovljenem sojenju spregledalo, čeprav je po materialnopravnem stališču iz prvostopenjske sodbe, ki ga je drugostopenjska sodba potrdila, treba priznati plačilo za opravljene storitve v zvezi s sestankom s stranko; (8) ali je bila predlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker se do njegovih pritožbenih navedb glede uporabe dogovora za odvetniške storitve v času odsotnosti iz pisarne v času vožnje sodišče druge stopnje ni opredelilo; (9) ali je bila predlagatelju kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker njegovih pritožbenih navedb glede izračuna točk po posameznih storitvah, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo, a ni upoštevalo pri izračunu, sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo; in (10) ali je bila predlagatelju kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravica do poštenega postopka oz. sojenja, ker njegovih pritožbenih navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).