Jedro

Denacionalizacijski upravičenec je zapustil potomce, zato tožnica kot njegova polsestra in dedinja drugega dednega reda ni upravičena do dedovanja; zato ni upravičenka za uveljavljanje pravic po ZDen v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. 278/99-17 z dne 11.9.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožečih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 15.6.1999, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper sklep Upravne enote R. z dne 17.12.1998. Z navedenim sklepom je bilo na podlagi 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) odločeno, da se J.V. (materi tožnikov), roj. 17.11.1914 v O., umrli 29.3.1996, nazadnje stanujoči J.v. ne prizna lastnost stranke v postopku denacionalizacije premoženja po pok. upravičencu K.M. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 1. odstavka 15. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po kateri so upravičenci za uveljavljanje pravic iz navedenega zakona v primeru, če so upravičenci do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena ZDen mrtvi ali razglašeni za mrtve, njihovi pravni nasledniki. Pravno nasledstvo se presoja po pravu Republike Slovenije (2. odstavek 15. člena ZDen), to pa glede na Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 12/78 ter Uradni list RS, št. 13/94 in 40/94 odl. Ust. s. v nadaljevanju ZD) pomeni, da so pravni nasledniki upravičencev njihovi zakoniti in oporočni dediči. Po določbi 14. in 15. člena ZD dedujejo bratje in sestre zapustnika ali njihovi potomci kot dediči drugega dednega reda zapuščino pokojnika le, če ta ni zapustil potomcev.

Tožnika sta v postopku dokazovala sorodstveno razmerje J.V. do upravičenčevega očeta P.M. (nezakonska hči) in ne do K.M. upravičenca v tem postopku. Ker pa je pok. K.M. imel potomce (hčeri A. in M.M.), J.V. kot njegova polsestra in s tem zakonita dedinja drugega dednega reda glede na določbi 14. in 15. člena ZD ni upravičena do dedovanja. Zato sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da J.V. (oziroma tožnika kot njena pravna naslednika) ni upravičena za uveljavljanje pravic iz ZDen, ker njeno pravno nasledstvo po pok. K.M., katerega zaplenjeno premoženje je predmet tega postopka, ni verjetno izkazano. Zato ji v tem postopku tudi ne gre položaj stranke.

Tožnik V.V. v pritožbi ponavlja tožbene navedbe. Med drugim navaja, da je bila njegova pokojna mati J.V. nezakonska hči P.M. To potrjuje oporoka P.M., s katero ji je zapustil del svojega premoženja, ter dejstvo, da ji je pomagal pri šolanju in jo zaposlil v svojem podjetju. Lastnik premoženja, ki je bilo zaplenjeno in je predmet tega postopka je P. in ne K.M. P.M. je namreč del svojega premoženja zapustil svojim otrokom, med drugim tudi J.V., večino pa vnukinjama A. in M.M.. Zato meni, da je J.V. kot njegova pravna naslednica upravičena uveljavljati pravice iz ZDen v tem postopku. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi.

Prizadeta stranka K.W.Z. (pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca) v odgovoru na pritožbo navaja, da J.V. kot polsestra denacionalizacijskega upravičenca ni izkazala pravnega nasledstva po njem in zato, glede na določbo 1. odstavka 15. člena ZDen ni upravičena za uveljavljanje pravic po ZDen v tem postopku. Zato predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Tožena stranka in Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa nista odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, ki so skladni s podatki in listinami v upravnih spisih ter z določbami ZDen in ZD, s katerimi utemeljuje svojo odločitev.

Pravno nasledstvo J.V. po pok. K.M., katerega zaplenjeno premoženje je predmet tega denacionalizacijskega postopka, glede na določbi 14. in 15. člena ZD, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno izkazano. Zato J.V. glede na določbo 1. odstavka 15. člena ZDen, po kateri so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, v primeru, če so upravičenci iz 3., 4. in 5. člena ZDen mrtvi ali razglašeni za mrtve, njihovi pravni nasledniki, ni upravičena za uveljavljanje pravic po ZDen v tem postopku in s tem tudi ne stranka v tem postopku.

V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo z odločbo Mestne zaplembene komisije v M. dne 29.8.1945 zaplenjeno K.M.. Zato pritožbena ugovora, da je bilo z navedeno odločbo premoženje zaplenjeno P.M. ter da je J.V. njegova pravna naslednica (nezakonska hči) glede na navedeno, na drugačno odločitev v zadevi nimajo vpliva.

Ker niso podani ne uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.