- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 11/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.11.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Ureditev meje v sodnem postopkuAli je predlagatelj izpolnil procesne pogoje za ureditev meje v sodnem postopku?
- Sporna mejaKaj pomeni, da je meja sporna in kakšne okoliščine mora predlagatelj navesti?
- Dopolnitev predlogaAli je sodišče dolžno pozvati predlagatelja na dopolnitev nepopolnega predloga?
- Odgovornost za stroškeKdo nosi stroške pritožbenega postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Predlagatelj nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo predlog za sodno ureditev meje, ker predlagatelj tudi po opozorilu nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog, ki je bil odvetnici predlagatelja vročen 15. 6. 2021, do izdaje izpodbijanega sklepa 24. 9. 2021 ni navedel okoliščin, ki bi kazale, da je meja sporna. Dejstvo, da meja ni dokončno urejena, pa ni pravna podlaga za urejanje meje v nepravdnem postopku pred sodiščem.
2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija predlagatelj, ki se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je sporna meja predpostavka za vodenje sporov v sodnem postopku in navaja, da sodišče predlagatelja skladno z določilom 108. člena ZPP ni pozvalo na dopolnitev nepopolnega predloga za ureditev meje. Če bi sodišče opravilo ogled, bi ugotovilo, da je med udeležencema postopka meja sporna.
3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz predloga za sodno ureditev meje sledi, da so v njem navedeni zemljiškoknjižni podatki parcel, med katerimi naj se uredijo meje, in podatek, da meje niso dokončno urejene.
6. Razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (torej tudi razloge o tem zakaj in kako je meja sporna), mora vsebovati že predlog za sodno ureditev meje (169. člen ZNP-1). Ker je predlagatelja na to opozoril nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog, poseben poziv sodišča predlagatelju, naj svoj predlog ustrezno dopolni, ni bil potreben.
7. O meji, ki ni sporna, se glede na vsebino določila 167. člena ZNP-1 ne odloča v sodnem postopku. Mejni spor je namreč spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo in s tem vsak drugačno mejo. Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog na podlagi določila 18. in 274. in 1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrglo.
8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.