15. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata 23. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 183/2004 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 1178/2002 z dne 4. 2. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 13/2000 z dne 28. 5. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 325. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitve 22., 23., 25., 28. in 29. člena Ustave. Navaja, da sta kazenski postopek in obsodba napačna ter nepoštena, saj gre za "izkrivljeno" obsodbo. Kršitev 22. člena Ustave naj bi bila podana, ker sodbe niso nedvoumno obrazložene in ker je sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse. Kršitev 23. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da je sodišče odločalo pristransko. Zaradi neupoštevanja pritožnikovih navedb v pritožbi in zahtevi za varstvo zakonitosti naj bi obe pravni sredstvi postali neučinkoviti, s čimer naj bi bil kršen 25. člen Ustave. Kršitev 28. člena Ustave naj bi sodišče storilo s tem, da je pritožnika kaznovalo za dejanje, ki naj bi ga storila druga oseba. Kršitev 29. člena Ustave pa pritožnik utemeljuje z navedbo, da sodišče ni upoštevalo njegovega pisnega zagovora in mu s tem onemogočilo obrambo, kot tudi, da sodišče ni upoštevalo dokazov v njegovo korist. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov ustavne pritožbe.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave s tem, da je bil glede na ustaljeno sodno prakso obravnavan drugače. Pravica do enakega varstva pravic zagotavlja, da sodišče v vseh primerih odloči tako, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih zadevah. Vendar pritožnik, ki se zgolj sklicuje na obstoj ustaljene sodne prakse, te kršitve s takó posplošenimi navedbami ne more utemeljiti.

5.Po prvem odstavku 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Očitek pritožnika o zatrjevani kršitvi ni utemeljen. Pravica do sodnega varstva je namreč ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do katere je v obravnavani zadevi prišlo. Nestrinjanje z odločitvijo in zgolj zatrjevanje glede pristranskega odločanja, pri čemer pritožnik slednje trditve z ničimer ne utemelji, za ugotovitev o kršitvi pravice ne zadošča.

6.Pritožnikov očitek kršitve pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave ni utemeljen. O pritožbi, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložil pritožnikov zagovornik, je Višje sodišče odločilo. Da se do relevantnih navedb v pritožbi, kar bi bilo lahko upoštevno z vidika 22. člena Ustave, Višje sodišče ni opredelilo, pritožnik ne zatrjuje. Tudi pritožnikove navedbe, "da je Vrhovno sodišče ignoriralo navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti", ostajajo zgolj na ravni splošnosti, zato je njegov očitek o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljen.

7.Pritožnik zgolj z navedbo, da je bil obsojen za kaznivo dejanje, ki ga je storila druga oseba, kršitve prvega odstavka 28. člena Ustave ne izkaže.

8.Po določbi tretje alineje 29. člena Ustave je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist. Očitek pritožnika o zatrjevani kršitvi ni utemeljen. V postopku na prvi stopnji je imel pritožnik možnost podati svoj zagovor in v njem predstaviti svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča, je bil upoštevan tudi pritožnikov pisni zagovor. Kolikor se pritožnik ne strinja z odločitvijo oziroma stališčem v izpodbijanih odločbah, je treba ugotoviti, da je sodišče pretehtalo izvedene dokaze ter dovolj prepričljivo in razumno obrazložilo presojo izvedenih dokazov. Kateri so tisti dokazi, katerih izvedbo je sam predlagal, pa jih sodišče ni hotelo obravnavati, pritožnik ne pojasni ter zatrjevane kršitve v zvezi s tem ne izkaže. Glede na navedeno ni podana kršitev tretje alineje 29. člena Ustave.

9.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

10.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer