Jedro

Ob dolžnikovih trditvah, da v času, iz katerega izvirajo vtoževane terjatve, ni bil več z upnikom v poslovnem razmerju, je na upniku dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja in drugega temelja za vtoževano terjatev.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. točki izreka in se zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Kranju v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in naložilo dolžniku, da plača upniku terjatev v višini 238.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka ter hkrati dovolilo izvršbo za ta znesek.

Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor na podlagi 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS 50/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen skladno z določbami ZIZ.

Ugovor je utemeljen.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da upnik uveljavlja terjatev na podlagi izpiska odprtih postavk (priloga A 1), iz katerega je razvidno, da vtoževani znesek predstavlja terjatve po dveh fakturah, ki sta bili izdani v letu 1999. Dolžnik je v ugovoru trdil, da je nazadnje z upnikom sodeloval oziroma posloval v letu 1997. Dolžnik torej trdi, da v času, v katerem so bile izdane sporne fakture, ki so podlaga izvršilnemu predlogu, ni bil več v poslovnem odnosu z upnikom. S tem dolžnik zatrjuje negativno dejstvo, to je neobstoj poslovnega razmerja. Ob takemu ugovoru pa bo obstoj poslovnega razmerja oziroma eventuelnega drugačnega temelja za vtoževano terjatev moral dokazovati upnik in ne dolžnik. Dolžnikov ugovor je zato dovolj obrazložen in je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da ni obrazložen skladno z določbami ZIZ. Sodišče druge stopnje je zato na dolžnikov ugovor sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v 2. točki izreka (v dovolilnem delu) razveljavilo in bo nadaljnji postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ).

Sodišče druge stopnje je zato odločilo kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.