Jedro

Pravilno je sicer razlogovanje tožeče stranke, da določilo 7. členu ZUP nalaga upravnim organom, da pri postopanju in odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Slednje pa pomeni, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, na to opozoriti. Kljub navedenemu, to določilo nima takšnega dometa, da bi bila tožena stranka zavezana prevzeti tudi aktivnosti, ki so neločljivo vezane na upravičenca in je ni mogoče širiti v nedogled. Ustrezno je izpostavljeno, da je mogoče pravico do denarne socialne pomoči priznati le na podlagi vložene vloge, saj ne gre za pravice, o katerih bi upravni organ moral odločiti ex offo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 6. 12. 2019 in odločbe CSD A. št. ... z dne 8. 10. 2019 ter priznanje pravice do denarne socialne pomoči v znesku 402,18 EUR mesečno in nanjo vezanih pravic iz socialne varnosti od 1. 11. 2019 do 31. 12. 2019. 2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da sodišče sodbo spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

Uveljavlja kršitev načela varovanja koristi stranke v postopku iz 7. člena ZUP. Sodišče ni upoštevalo, da je prišlo v postopku pri toženi stranki do kršitve načela varovanja koristi stranke v postopku. V upravnem postopku so ji odrekli pomoč pri uveljavljanju koristi in jo celo zavedli. Pravilna je zavrnitev priznanja denarne socialne pomoči za mesec oktober, ker pa je ovira za priznanje prenehala z mesecem oktobrom, bi jo tožena stranka morala opozoriti, da lahko vlogo ponovno vloži malo kasneje, saj se ji ne bi več upošteval dohodek, zaradi katerega je presegla cenzus za priznanje denarne socialne pomoči. Sodišče napačno razloguje, da bi morala tožeča stranka kot študent prava, ki denarne socialne pomoči ni uveljavljala prvič, vedeti in biti dovolj izkušena, da bi vlogo vložila ponovno. Napačno je tolmačenje tožene stranke, da pri njej obstoji krivdni razlog za nepriznanje denarne socialne pomoči. Ne glede na dejstvo, da je državljan in študent prava, ima enake pravice do popolnih informacij in korektne obravnave s strani tožene stranke kot tudi s strani sodišča. Na inšpektoratu za javno upravo vodi postopek glede njenega statusa aktivnega iskalca zaposlitve in vsled tega zahteva opravičilo. Od leta 2015 vodi spor tudi z nekdanjim delodajalcem za odškodnino, zato so neprimerne pripombe s strani pooblaščenke tožene stranke, da denarna socialna pomoč ni štipendija in da bi si morala prizadevati za zaposlitev. Vztraja pri ustreznem odnosu do upoštevanja njegovih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno že na podlagi izvedenih dokazov.

5. V predmetnem postopku je sodišče presojalo pravilnost in zakonitost upravne odločbe tožene stranke št. zadeve ... z dne 6. 12. 2019 in odločbe CSD A. št. ...z dne 8. 10. 2019, s katero je bilo tožeči stranki zavrnjeno priznanje pravice do denarne socialne pomoči in nanjo vezanih pravic iz javnih sredstev.

6. Sodišče ne more slediti razlogovanju tožeče stranke, da tožena stranka ni postopala skladno s 7. členom ZUP, zaradi česar naj bi bila oškodovana v višini dveh denarnih socialnih pomoči. 7. Sodišče je v 8. točki obrazložitve sodbe ustrezno povzelo relevantno podlago in v 11. točki sodbe razumljivo pojasnilo, zakaj pri tožniku ni podan krivdni razlog za zavrnitev priznanja denarne socialne pomoči in nanjo vezanih pravic iz javnih sredstev. Kot bistven razlog za nepriznanje uveljavljane pravice je sodišče v 12. točki obrazložitve sodbe pravilno in argumentirano opredelilo preseganje premoženjskega cenzusa, ki je določen za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Da je tožeča stranka dohodkovni cenzus dejansko presegla, ni sporno niti v pritožbi.

8. Tudi pritožbeni ugovor tožeče stranke o kršitvi 7. člena ZUP v upravnem postopku, ne more biti uspešen. Pravilno je sicer razlogovanje tožeče stranke, da določilo 7. členu ZUP nalaga upravnim organom, da pri postopanju in odločanju omogočijo strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Slednje pa pomeni, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, na to opozoriti. Kljub navedenemu, to določilo nima takšnega dometa, da bi bila tožena stranka zavezana prevzeti tudi aktivnosti, ki so neločljivo vezane na upravičenca in je ni mogoče širiti v nedogled. Ustrezno je v 13. točki obrazložitve sodbe izpostavljeno, da je mogoče pravico do denarne socialne pomoči priznati le na podlagi vložene vloge, saj ne gre za pravice, o katerih bi upravni organ moral odločiti ex offo.

9. Glede na vso procesno dokumentacijo, ki tvori podlago te sodbe ni nobene osnove, ki bi nalagala toženi stranki ugotavljanje, ali in od kdaj so pri tožeči stranki podani pogoji za ponovno priznanje denarne socialne pomoči. Določilo 7. člena ZUP nalaga upravnemu organu proaktivno vlogo pri zagotavljanju pravic strank, vendar to ne more pomeniti, da bi tožeča stranka morala ob vsaki vlogi upravičencev in concreto preveriti kdaj posamezni upravičenec izpolni pogojuje za priznanje pravice iz celotnega nabora pravic iz socialne varnosti, če teh pogojev ni izpolnil ob presoji zadnje vloženega predloga. Kot je pravilno izpostavilo sodišče, je tožena stranka lahko utemeljeno sklepala, da je tožeča stranka seznanjena s postopkom uveljavitve pravice do denarne socialne pomoči. Pa ne iz naslova, kot to skuša prikazati tožeča stranka statusa študenta prava, temveč zaradi dejstva, da je bila tožeči stranki v preteklosti že večkrat priznana pravica do denarne socialne pomoči. Od vsakega povprečnega udeleženca se pri postopanju zahteva določena stopnja skrbnosti oziroma aktivnosti za učinkovito zavarovanje svojih pravic, sploh glede na dejstvo, da gre za pravice, ki se priznajo na podlagi zahteve.

10. Ker odločitev v konkretni zadevi ni v korist tožeče stranke, slednjega ne moremo opredeliti kot, s strani tožeče stranke, zatrjevanega poniževanja s strani sodišča ali tožene stranke. Gre zgolj za pojasnitev pravnega naziranja sodišča. 11. V kolikor tožeča stranka vztraja, da mu je zaradi postopanja upravnega organa nastala škoda, bi jo moral uveljaviti skladno z določili OZ.

12. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.