Jedro

Ker je dogovorjeno skupno življenje razpadlo, so se stekli pogoji za razvezo izročilne pogodbe z elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na razvezo izročilne pogodbe, ki sta jo sklenila dne 07.03.1995 tožnica ter njen vnuk, toženec, in s katero je tožnica tožencu izročila svoje nepremičnine pri vložku št. 274 k.o... Istočasno je bilo ugodeno tudi zahtevku na vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve izročenih nepremičnin v korist tožnice ter zahtevku na izstavitev listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice na izročenih nepremičninah na ime tožnice. Ugotovljeno je, da so medsebojni odnosi pogodbenih strank skaljeni do take mere, da med njima pričakovana življenjska skupnost ni več mogoča, zaradi česar je sodišče svojo odločitev utemeljilo z določbo 121. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ko je sprejelo v njej obrazložene dejanske ugotovitve in pravno razlago.

Toženec vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Muhavost ene od strank, tožnice, ne more biti podlaga za razvezo odplačne pogodbe, kakršna je sporna izročilna pogodba. Tudi za spremenjene okoliščine po določbi 133. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ne gre. Razlogi izpodbijane sodbe so si v medsebojnem nasprotju, ko ugotavljajo, da so odnosi med pravdnima strankama skaljeni in da nadaljnja življenjska skupnost ne bi bila več možna. Toženec je namreč pripravljen izpolnjevati obveznosti, vendar mu je to preprečila tožnica sama, ko se je samovoljno odselila. Toženec nato podrobno navaja, koliko denarja je vložil v posodobitev prejete kmetije, kar dokazuje, da se je resno posvetil kmetovanju. Njegova žena je zato pustila redno zaposlitev. Tožnica je pod vplivom svoje hčere M. S.. Dokler ni bilo vmešavanja, so bili odnosi med strankama urejeni. Ni sprejemljiva pravna razlaga, po kateri naj bi med strankama bila sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju. Da je temu tako, revizija navaja vrsto sodb vrhovnega sodišča, iz katerih bi sledilo, da bi obravnavani primer bilo mogoče presojati s stališča, da gre za preužitkarsko pogodbo, ki jo je urejal ODZ. Njenih določil zato ni mogoče razlagati ob uporabi določb člena 117. do 122. ZD. Zato bi bilo treba ugotoviti, katera od strank je kriva za nastale nevzdržne razmere. Toženec je še vedno pripravljen izpolnjevati določila izročilne pogodbe.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Trditvena podlaga revizije, ki meri na nejasnost v razlogih sodb sodišča druge in prve stopnje in celo na medsebojno nasprotje v njihovih razlogih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), v bistvu pokaže le na nasprotujočo si pravno razlago dejanskih okoliščin, sprejeto najprej v sodbi (sodišča prve stopnje), s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen in nato po njeni razveljavitvi v ponovnem sojenju, ko je zahtevku bilo ugodeno. Vendar tu ne gre za nasprotja v razlogih. Ob enakih dejanskih ugotovitvah je namreč v ponovnem sojenju bila sprejeta pravna razlaga, po kateri ima sporna izročilna pogodba elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju s posledično uporabo določb 117. do 121. člena ZD. Na pravilno uporabo materialnega prava je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, po razveljavitvi sodbe pa je sodišče prve stopnje dolžno obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem (razveljavitvenem) sklepu (prvi odstavek 362. člena ZPP). Pri tem pa sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanskih ugotovitev iz trditvene podlage tožbe ali odgovora nanjo. S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ob drugačni pravni presoji odločilo drugače, ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ob razlagi, da je odločilno, da je prišlo do "omajanosti skupnega življenja do neznosnosti", zato v dosedanjem sojenju ni podano zatrjevano pomanjkanje razlogov o domnevno odločilnih dejstvih, nanašajočih se na ugotavljanja vzrokov za razpad dogovorjene skupnosti in povzročiteljev zanje. Sicer pa dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da je tožnica enostransko razdrla pogodbo le z aktom odselitve iz skupnega gospodinjstva. Razmere med strankama so postajale nevzdržne postopoma in iz različnih vzrokov.

Pravna presoja, po kateri med tožnico (babico) in tožencem (vnukom) sklenjena izročilna pogodba vsebuje elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav izročitev v last ni bila odložena do tožničine smrti, je pravilna. V 2. točki izročilne pogodbe je namreč med strankama dogovorjeno skupno življenje pod isto streho in s skupnim gospodinjstvom. Dogovorjeno in spočetka izvajano skupno življenje pa je razpadlo. Tožnica se je odselila. Razlogi so v "občutljivih značajskih in generacijskih razlikah, ki so pretežni razlog za konflikte v tako izraziti obliki, da so vodili do tožničinega odhoda, čeprav je toženec izrazil pripravljenost, da še izpolnjuje sprejete pogodbene obveznosti." Sodišče druge stopnje je z zapisom navedene razlage podalo bistvo svoje pravilne pravne odločitve. Obširne revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevani vpliv toženčeve matere na tožničino obnašanje, na konkretna dejstva o toženčevi pripravljenosti, da izpolnjuje pogodbo, predvsem pa na občutna toženčeva vlaganja v prevzeto kmetijo, za presojo o obstoju okoliščin iz določbe 120. člena ZD kot podlage za razvezo pogodbe, na tako pravno presojo ne morejo bistveno vplivati. V reviziji citirane sodbe vrhovnega sodišča, ki naj bi kazale na drugačno sodno prakso, pa se nanašajo na dejanske okoliščine, ki z obravnavanimi niso primerljive.

Revizijska razlaga, po kateri naj bi sporna izročilna pogodba predstavljala preužitkarsko pogodbo po pravnih pravilih ODZ, ni utemeljena. Pravdni stranki (babica in vnuk) sta sklenili izročilno pogodbo kot dednopravno pogodbo z elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Njuna medsebojna razmerja zato urejajo pravila, predvidena v 4. poglavju ZD, ki ureja dednopravne pogodbe, med drugim tudi razvezo pogodbe (120. člen). Sodna praksa pa je zavzela stališče, da je celo v primeru, ko je sklenjena preužitkarska pogodba, razveza take pogodbe možna, kadar pogodbenika preužitkarske pogodbe živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaja, da postane skupno življenje neznosno (v reviziji citirana sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 320/97).

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155. in 165. člena ZPP. Tožena stranka trpi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožeča pa stroške odgovora na revizijo, ker z navedbami v njem k odločitvi ni prispevala.