Jedro

Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.

Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 75789/2021 z dne 4. 11. 2021, ostane v celoti v veljavi. 2. Tožena stranka, A. d. o. o., L., je dolžna tožeči stranki, B. d. o. o., P., v roku 8 dni plačati znesek 2.826,25 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 10. 2021 dalje do plačila. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne in izvršilne stroške v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila." Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v 8 dneh povrniti stroške tega postopka v višini 1.066,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, toženi stranki pa v obeh primerih naloži povrnitev stroškov postopka, in sicer v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da sta pravdni stranki sodelovali na podlagi Gradbene pogodbe št. 017/11-1 z dne 16. 6. 2011 in Gradbene pogodbe št. 007/12-2 z dne 2. 4. 2012. Tožena stranka je za tožečo stranko izvajala gradbena dela, ki so se nanašala na gradnjo nadstreška za skladišče. Iz 16. člena gradbenih pogodb izhaja, da je bila predmet obravnavanih pogodb tudi predložitev dokazila o zanesljivosti objekta, izvajalec pa je dolžan vso potrebno dokumentacijo izročiti naročniku ob podpisu primopredaje izvedenih del in ob podpisu končnega obračuna izvedenih in naročenih del s strani naročnika. Tožena stranka je z deli prenehala leta 2013, kasneje del na objektu ni več opravljala, poleg tega tudi ni bila pozvana, da naj z deli nadaljuje. Tožeča stranka je za izvedena gradbena dela plačala, zadnje plačilo je izvedla dne 11. 3. 2014. Primopredajni zapisnik ni bil izdelan, niti ni bil podpisan končni obračun izvedenih del. Tožeča stranka je v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja v letu 2021 ugotovila, da ji tožena stranka ni predložila dokazila o zanesljivosti objekta. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala predložitev dokazila o zanesljivosti objekta z dopisoma z dne 8. 4. 2021 in 25. 5. 2021. Tožeča stranka je izdelavo dokazila o zanesljivosti objekta nato naročila pri drugemu izvajalcu. S tožbo v tem postopku zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala, ker je naročila izdelavo dokazila o zanesljivosti objekta pri drugem izvajalcu.

7. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na sodbo Okrožnega sodišča v Celju II Pg 487/2021 z dne 1. 12. 2022 in sodbo Višjega sodišča v Celju I Cpg 14/2023 z dne 15. 2. 2023 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče ni vezano na stališča, ki jih sodišča zavzamejo v drugih pravdnih postopkih. Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno izrecno opredeliti do zgoraj citiranih sodb, ker je že iz siceršnje obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da se s stališči citiranih sodb ni strinjalo.

8. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov, ki jih je imela z izdelavo dokazila o zanesljivosti objekta po drugem izvajalcu, in sicer v zvezi z gradbenimi deli, ki jih je tožena stranka opravila za tožečo stranko pri gradnji nadstreška za skladišče. Predložitev dokazila o zanesljivosti objekta je eno od ravnanj, ki je nujno za pravilno izpolnitev izvajalčeve obveznosti v razmerju do naročnika. Če izvajalec ne izpolni te obveznosti, naročnik ne more pridobiti uporabnega dovoljenja za objekt in zato ne more uresničiti končnega interesa, zaradi katerega je z gradbeno pogodbo naročil gradnjo objekta oziroma izvedbo drugih gradbenih del. Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake. Naročnik ima pravico bodisi odkloniti prevzem take izpolnitve bodisi prevzeti izpolnitev in uveljavljati zahtevke na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake.1

9. Kadar ima izvajalčeva izpolnitev napako, ta napaka predstavlja neposredno škodo, ki se kaže v manjši vrednosti zgrajenega objekta oziroma drugih gradbenih del od vrednosti, ki bi jo imela, če ne bi bilo napake. Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti objekta oziroma drugih gradbenih del zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.2 Tožeča stranka zahteva denarno odškodnino za škodo, ki ji je nastala, ker je naročila izdelavo dokazila o zanesljivosti objekta pri drugem izvajalcu. Tožeča stranka je torej napako odpravila po drugem izvajalcu, tako da je drugemu izvajalcu naročila izdelavo dokazila o zanesljivosti objekta ter zanjo plačala, potem pa od prvega izvajalca (tožene stranke) zahtevala povrnitev stroškov odprave napake. Takšen zahtevek je treba pravno opredeliti kot uveljavljanje jamčevalnega zahtevka odprave napake na stroške izvajalca.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja očitno napako. Iz 633. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki se na podlagi 660. člena OZ uporablja tudi za odgovornost izvajalca za napake gradbe, izhaja, da je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti izvajalca. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela izvajalec ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. 636. člen OZ določa, da se izvajalec ne more sklicevati na pravila o pravočasnem grajanju napak, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja.3 Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.

11. Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih (prvi odstavek 349. člena OZ). Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V 16. členu gradbenih pogodb je določeno, da je izvajalec dolžan vso potrebno dokumentacijo (vključno z izjavo o zanesljivosti objekta) naročniku izročiti ob podpisu primopredaje izvedenih del in ob podpisu končnega obračuna izvedenih in naročenih del s strani naročnika. Ugotovljeno je bilo, da primopredajni zapisnik ni bil izdelan, niti ni bil podpisan končni obračun izvedenih del. Vendar se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka kljub neizdelavi primopredajnega zapisnika ne more biti nesorazmerno dolgo neaktivna pri uveljavljanju pravic iz naslova odgovornosti za napake.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v obravnavani zadevi zastaranje začelo teči najkasneje z dnem 12. 3. 2014. Ugotovljeno je bilo, da je tožena stranka z opravljanjem del v zvezi z gradnjo nadstreška za skladišče tožeče stranke prenehala leta 2013. Tožeča stranka je ni nikoli pozvala, naj z deli nadaljuje, poleg tega je plačala za s strani tožene stranke izvedena gradbena dela, pri čemer je zadnje plačilo izvedla dne 11. 3. 2014. Tožeča stranka je kasneje sprožila postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja, kar pomeni, da je z gradnjo nadstreška po tem, ko je tožena stranka zapustila gradbišče, nadaljevala z drugim izvajalcem. Ob takšnih dejanskih okoliščinah zadeve je treba šteti, da je tožeča stranka pristala na to, da tožena stranka ne bo nadaljevala z gradbenimi deli v zvezi z gradnjo nadstreška za skladišče, opravljena gradbena dela pa je konkludentno prevzela najkasneje z dnem, ko je opravila zadnje plačilo, to je 11. 3. 2014. Tedaj bi lahko zahtevala predložitev dokazila o zanesljivosti objekta za s strani tožene stranke opravljena gradbena dela, zato je zastaranje začelo teči naslednji dan, to je 12. 3. 2014. Iz navedenih razlogov dejstva, da ni bil izdelan primopredajni zapisnik, da ni bil podpisan končni obračun izvedenih del in da tožena stranka pogodbeno prevzetih gradbenih del ni dokončala, niso odločilna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja.

13. Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 N. Plavšak, Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 930, 965, 969, 1029. 2 N. Plavšak, Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1033. 3 Primerjaj sodbo VS RS II Ips 7/2011 z dne 15. 5. 2014.