Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, ki na revizijski stopnji ne morejo biti več sporne, da je imela tožničina mati v času zanositve spolni odnos le s tožencem, da je izračun relativne verjetnosti toženčevega očetovstva na podlagi analize imunogenetskih razmerij v sistemu HLA, opravljene na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani, pokazal kot zelo verjetno (96,05 %), da je toženec biološki oče tožnice, izračun na podlagi takšne analize, opravljene v Centru za tipizacijo tkiva v Zagrebu pa celo kot izrazito verjetno (99,02 %), da preiskava krvnih skupin in faktorjev pri pravdnih strankah in tožničini materi, opravljene na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani, niso izključile toženca kot biološkega očeta tožnice, antropološka preiskava, opravljena na Inštitutu Univerze v Ljubljani za biologijo, pa je pokazala II. stopnjo verjetnosti toženčevega očetovstva v pozitivno smer - pomeni, da sta nižji sodišči s sodno odločbo (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89), skladno z ugotavljanjem očetovstva po pravilih biološke znanosti, pravilno ugotovili toženčevo biološko očetovstvo tožnice.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
V tej očetovski pravdi je sodišče prve stopnje ob drugem sojenju z delno sodbo ugotovilo, da je toženec naravni oče tožnice, ki jo je 8.5.1974 rodila v Celju L.S. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, ker je sprejelo vse dejanske ugotovitve, vključno z izvedenskimi mnenji, ki jih je že sprejelo sodišče prve stopnje, kot pravilne in tako tudi samo odločitev kot materialnopravno pravilno. Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče spremeni prvostopno sodbo tako, da bo zahtevek zavrnjen, ali pa jo razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek. Navaja, da sicer dosedanji rezultati preiskav nakazujejo toženčevo očetovstvo, vendar toženec še vedno dvomi, da je ob edinem in povsem bežnem srečanju res prišlo do zaploditve. Spolni kontakt je bil in ga ni bilo. Tožničina mati ni vedela, kdo je oče, in tožbo je vložila na zahtevo mačehe in očeta. Srečanje naj bi bilo ob zaključku šolskega leta in ne šele avgusta. Toženec bi rad z vso natančnostjo vedel, ali je oče ali ne, in želi, da se opravi še ena preiskava. Bilo je namreč objavljeno, da se je tehnika ugotavljanja očetovstva izpopolnila do takšne mere, da se lahko napove očetovstvo do 100% zanesljivosti.
Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila in državni tožilec se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.
Po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) revizije kot izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav to pa skuša doseči revident s svojimi trditvami o dvomu, ali je sploh prišlo do spolnega odnosa med njim in tožničino materjo (kar je sprva prostodušno priznal), ali je ta po njem zanosila, ali je tožničina mati vedela, kdo naj bi bil oče, na čigavo pobudo je bila vložena tožba, o času zanositve, pri čemer vsem gre za dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje kot pravilne. Zaradi uvodoma opisane procesne ureditve seveda v revizijskem postopku tudi ni dovoljeno predlagati novih dokazov in tako ni mogoče upoštevati revidentovega predloga za še novo preiskavo (za katero niti ne pove, katera naj bi bila to). Revizijsko sodišče zato vseh teh trditev ne bo preizkušalo niti nanje odgovarjalo.
V uvodu revizije napovedani razlog zmotne uporabe materialnega prava revizija ne obrazloži, zaradi česar je moralo revizijsko sodišče preizkusiti izpodbijano sodbo s tega vidika v celoti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, ki, kot rečeno, na revizijski stopnji ne morejo biti več sporne, da je imela tožničina mati v času zanositve spolni odnos le s tožencem, da je izračun relativne verjetnosti toženčevega očetovstva na podlagi analize imunogenetskih razmerij v sistemu HLA, opravljene na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani, pokazal kot zelo verjetno (96,05 %), da je toženec biološki oče tožnice, izračun na podlagi takšne analize, opravljene v Centru za tipizacijo tkiva v Zagrebu pa celo kot izrazito verjetno (99,02 %), da preiskava krvnih skupin in faktorjev pri pravdnih strankah in tožničini materi, opravljene na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani, niso izključile toženca kot biološkega očeta tožnice, antropološka preiskava, opravljena na Inštitutu Univerze v Ljubljani za biologijo, pa je pokazala II. stopnjo verjetnosti toženčevega očetovstva v pozitivno smer - pomeni, da sta nižji sodišči s sodno odločbo (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89), skladno z ugotavljanjem očetovstva po pravilih biološke znanosti, pravilno ugotovili toženčevo biološko očetovstvo tožnice.
Torej formalno uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava, toda uradno preizkušen, po povedanem ni podan. Ker tudi ne gre za procesno kršitev, na kakršno pazi sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).