Jedro

Glede na dokazno podprte trditve tožeče stranke v zvezi z obsegom škode in s sanacijo, so pritožbene trditve, da škoda ni nastala v tem obsegu premalo konkretizirane.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 223,99EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek v višini 5.135,05EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15.2.15.2022 dalje do plačila (I. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 4.986,91EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15.2.15.2022 dalje do plačila (II. točka izreka) in odločilo, da pravdni stranki in stranski intervenient na strani tožene stranke nosijo vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Tožena stranka se zoper I. in III. točko izreka sodbe pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Podrejeno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, o pritožbenih stroških pa odloči kot o nadaljnjih pravdnih stroških.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena.

4.Pravdni stranki sta sodelovali pri gradbenem projektu Stanovanjskega sklada RS ... na A. ulici v Ljubljani, kot izvajalec del (tožeča stranka) in kot njen podizvajalec (tožena stranka). Tožena stranka je izvedla dela podtlačnega odvodnjavanja strehe in za opravljeno delo dobila plačilo. Tožeča stranka trdi, da je tožena delo opravila z napako, saj je zaradi neustrezne vgradnje odtočnikov Pluvia prišlo do zamakanja strehe. Ker tožena stranka ni dovolj privila inox obroča (prirobnice) oziroma matic, ki zatesnjujejo ta obroč, je bilo tesnjenje na spoju oslabljeno in voda je med nalivom uhajala skozi streho v notranjost objekta, zaradi česar je nastala škoda. Nujno sanacijo je tožeča stranka izvedla takoj in za vsa izvedena dela toženi stranki dne 31.12.2021 izstavila račun št. 2021440 v višini 10.122,30EUR, katerega plačilo vtožuje v tem postopku.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka v tem postopku ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka iz podjemne pogodbe, temveč vtožuje plačilo refleksne škode, saj ji je zaradi napake nastala škoda zaradi stroškov sanacije prostorov znotraj objekta (mavčna, slikopleskarska, tlakarska in elektroinstalacijska dela) ter stroški ugotovitve in odprave napak. Slednji ne predstavljajo refleksne škode, zato je sodišče prve stopnje zahtevek v tem delu zavrnilo. Ker se utemeljenost zahtevka za povračilo refleksne škode presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, je nadalje ugotavljalo izpolnjenost teh predpostavk.

6.Tožena stranka v pritožbi graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in izpostavi, da je strokovno odprto vprašanje, kdo je tisti izvajalec del, ki položi strešno folijo (okrog odtočnika), zaradi česar je predlagala angažiranje sodnega izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so opravila krovcev in tožene stranke med seboj prepletena, vendar pa je tožena stranka tista, ki se je zavezala izvesti podtlačno odvodnjavanje ravne strehe in je bila to delo dolžna opraviti v celoti in brez napak.

7.Po presoji višjega sodišča za ugotavljanje odgovornosti tožene stranke ni odločilno vprašanje, kdo bi moral namestiti strešno folijo (Siko) okrog odtočnika temveč, ali so bili (po namestitvi te folije) vijaki na odtočnikih ustrezno zatesnjeni. Po pregledu strehe je bilo namreč ugotovljeno, da ni zamakalo zaradi nepravilno nameščene strešne folije, temveč zaradi nezadostno zategnjenih matic na odtočnem sistemu. Izvedba podtlačnega odvodnjavanja je nedvomno bila obveznost tožene stranke in ne glede na to, kdo je pritrdil strešno folijo, je bila tožena stranka tista, ki je bila dolžna po namestitvi folije dokončno zmontirati odtočnike. Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da je treba po pritrditvi folije opraviti še več dejanj za pravilno dokončanje montaže odtočnika. Takšen postopek izhaja iz videoposnetka, ki ga je predložila tožena stranka, da to delo opravi monter odtočnikov pa je potrdila tudi priča B. B., ki je jasno izpovedala, da tožena stranka naredi predpripravo, nato določena dela opravijo krovci, nato pa se izvajalci, ki montirajo odtočnike (tožena stranka), vrnejo na delovišče in dokončajo montažo. Tožena stranka pa ni uspela dokazati, da bi bil med njo in krovci v konkretnem primeru dosežen drugačen dogovor o opravljanju del. Zato angažiranje sodnega izvedenca gradbene stroke ni bilo potrebno. Posledično je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, katera dela bi morala tožena stranka izvesti, da bi svoje delo opravila strokovno pravilno.

8.Sodišče prve stopnje je postopek nameščanja odtočnega sistema in obseg nalog tožene stranke v obrazložitvi sodbe ustrezno pojasnilo, zato niso utemeljeni niti očitki, da se sodbe v tem delu ne da preizkusiti in ni podana bistvena kršitev določb postopka.

9.Ne glede na navedeno višje sodišče dodaja, da je tožena stranka profesionalna oseba, ki se je zavezala opraviti montažo odtočnikov in je zato pri izvedbi posla dolžna ravnati z vso profesionalno skrbnostjo. To vključuje tudi preverjanje, ali so odtočniki v celoti pravilno nameščeni. Zato je neutemeljeno prelaganje odgovornosti na tožečo stranko, ki je ni obvestila, da so krovci zaključili s svojim delom in jo pozvala, da dokonča montažo. Glede na to, da je tožeči stranki izdala račun za opravljeno storitev montaže podtlačnega sistema odvodnjavanja, je očitno štela, da je svoje delo v celoti in ustrezno dokončala.

10.Tožena stranka ugovarja vzročni zvezi med nastalo škodo in kršitvijo pogodbene obveznosti. Trdi, da zatrjevana napaka ni mogla povzročiti takšne škode in da se je sodišče prve stopnje pri tem oprlo na poročilo o pregledu strehe, ki ga je izdelala družba C., ki je imela interes v tem postopku. Pritožbeni očitki v zvezi s tem so neutemeljeni. Poročilo o pregledu strehe je bilo izdelano še pred izstavitvijo vtoževanega računa toženi stranki in tudi pred začetkom tega postopka. Sodišče ga je presojalo ob upoštevanju uspeha celotnega dokaznega postopka in je skladen z izpovedjo zaslišanih prič. Sodišče druge stopnje zato nima razlogov za dvom v presojo tega dokaza s strani prvostopenjskega sodišča. Ob tem pa višje sodišče dodaja, da je dokaze treba presojati skupaj, v medsebojni povezavi in tudi izpoved priče gledati kot smiselno celoto in ne zgolj sklicevanje na posamezne (izločene) izrečene povedi. Zato je izkrivljena trditev, da če en vijak ne bi bil ustrezno zatisnjen, da ne bi nastala takšna škoda. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bilo na posameznem odtočniku več vijakov nepravilno pričvrščenih, prav tako je bila ta napaka odkrita na več odtočnikih. Ob tem pa je bilo ugotovljeno, da vijaki morajo biti ustrezno zatisnjeni, saj le tako zagotavljajo tesnjenje. Zgolj na način, da so ustrezno zategnjeni vsi vijaki, je odtočnik pravilno zmontiran, kar pomeni izpolnitev pogodbene obveznosti.

11.Iz enakih razlogov so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o neizkazanosti obsega nastale škode ter opravljenih del. Glede na dokazno podprte trditve tožeče stranke v zvezi z obsegom škode in s sanacijo, so pritožbene trditve, da škoda ni nastala v tem obsegu premalo konkretizirane. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s tem oprlo na listinske dokaze (Poročilo o pregledu strehe - A14, fotografije nastale škode v prilogah A7 do A9), ki so podprti z izpovedjo priče B. B.. To je ustrezno obrazložilo v točkah 31., 33., 34. in 35. obrazložitve sodbe, zato ne drži, da se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Tožena stranka zgolj s pavšalnim nasprotovanjem obsegu škode dokazno podprtih trditev tožeče stranke ni uspela izpodbiti.

12.Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih kršitev, drugih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka je priglasila strošek odgovora na redno pravno sredstvo po tar. št. 22/1 OT v višini 300 točk in materialne stroške (11. člen OT) v višini 2%, kar skupaj znaša 183,60EUR, povečano za 22% DDV v znesku 40,39EUR, skupaj 223,99EUR. -------------------------------
1 Po namestitvi folije se nanjo namesti drugi inox obroč (prirobnica), ki se zatesni z osmimi maticami. Z zatisnjenjem teh matic se zatesnita spodnji in zgorni inox obroč. Nato je treba na sredini obroča izrezati folijo ter namestiti še plastičen okvir s pokrovom - lovilec smeti.