Jedro

Problematika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 154. člena Kazenskega zakonika.

Izrek

1. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje pod točko II po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obdolženca Z.P. zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 154. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki njegovega zagovornika, proračun.

2. Proti taki sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 154. člena KZ ter mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo dva meseca zapora in enim letom preizkusne dobe.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke je obdolženčev zagovornik odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa je zanesljivo ugotovilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi lahko z vso gotovostjo spoznalo obdolženca za krivega storitve omenjenega kaznivega dejanja. V posledici tega ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja okrožne državne tožilke ne morejo omajati pravilnosti razlogov napadene sodbe.

6. Bistvo pritožbenih navedb je v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se ne strinja. Prepričati skuša, da je obdolženec osebne podatke oškodovanke M.G. pridobil v nasprotju z 31. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) in v nasprotju s 6. členom Pravilnika o posredovanju osebnih podatkov študentov iz evidenc Univerze v Mariboru. Poudarja dejstvo, da obdolženec ni podal ustrezne pisne vloge, prošnje z dne 7. 12. 2006, ki ni bila vložena preko vložišča Univerze, pa ni moč šteti za vlogo, ki bi bila v skladu z veljavnim pravilnikom. S svojim ravnanjem je zato obdolženec kršil osebne pravice oškodovanke in ni spoštoval postopka, ki je predpisan za varstvo osebnih podatkov. Sodišču prve stopnje pa še očita, da ni izvedlo predlaganih dokazov, saj bi lahko ugotovilo, na kakšen način so lahko na Univerzi v skladu s predpisanimi pravili, pridobivali osebne podatke študentov.

7. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obtožba obdolžencu povsem neutemeljeno očita kršitev 31. člena ZVOP-1, saj se ta nanaša na postopek seznanitve posameznika z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki) na podlagi 30. člena ZVOP-1, saj je v skladu s tretjim odstavkom 38. člena Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica posameznika do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki. S pritožbo se tudi ni moč strinjati, da obdolženec ni podal ustrezne pisne vloge, saj jo je oddal v vložišču svoje Fakultete za strojništvo in vlogo naslovil na svojega nadrejenega v.d. dekana prof. dr. M.M.. Osebnih podatkov o študentki M.G. pa tudi ni imel namena objaviti in ne predati drugi osebi. Ker je bil prepričan, da je tedanji prodekan za izobraževalno dejavnost dr. J.F. storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, ko bi naj neutemeljeno dovolil študentki M.G. vzporedni vpis na Fakulteto za strojništvo, je podatke o tem vpisu potreboval zgolj za podkrepitev oziroma kot dokaz pri podaji kazenske ovadbe na policiji. Utemeljeno je zato sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog obtožbe, da bi ugotovilo, na kakšen način so lahko na Univerzi v skladu s predpisanimi pravili pridobivali osebne podatke študenta.

8. Pritrditi je zato potrebno sodišču prve stopnje, da obdolženec s svojim ravnanjem ni kršil določila 31. člena ZVOP-1, saj se ta določba nanaša na ustavno pravico posameznika, da se seznani z zbranimi podatki, ki se nanašajo nanj, po drugi strani pa tudi zaključku, da obdolženec podatkov, ki mu jih je posredoval upravljalec, ni zlorabil tako, da bi jih objavil ali posredoval drugim osebam, ampak jih je le priložil kazenski ovadbi kot dokaz nezakonitega ravnanja prodekana za študentske zadeve na Fakulteti za strojništvo v zvezi z vzporednim vpisom na to fakulteto oškodovanke M.G..

9. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba ne more omajati pravilnosti prvostopnih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov ter je zato pritožba okrožne državne tožilke zoper prvostopni oprostilni izrek, neutemeljena.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 96. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.