Jedro

V 559. členu Izvedbene uredbe sicer res ni izrecno navedeno, da oprostitev ne velja za notranji promet, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Vendar pa gre za sporni določbi 558. člena in 559. člena Izvedbene uredbe, ki spadata v oddelek, ki določa pogoje za popolno oprostitev, v pododelek prevozna sredstva in ju ni mogoče razlagati neodvisno ena od druge, kar izhaja iz sistemske razlage. Določba 558. člena Izvedbene uredbe vsebuje splošne pogoje za oprostitev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (kar jasno sledi iz besedila te določbe Izvedbene uredbe), torej vključno s pogojem iz točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Za ta pogoj pa pristojni organ utemeljeno in skladno s spisi ter hkrati neprerekano ugotavlja, da v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen pogoj, da je šlo za prevozno sredstvo v primeru komercialne uporabe, ki se je uporabljalo izključno za prevoz, ki se je začel in končal zunaj carinskega območja Skupnosti. Čim pa je temu tako, davčni organ pravilno ugotavlja tudi, da s pričetkom izvajanja notranjega prometa (kot ga določa točka (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe) pogoji za popolno oprostitev iz naslova začasnega uvoza predmetnega polpriklopnika niso bili več izpolnjeni in je tudi po presoji sodišča podana podlaga za uporabo določb točke (a) prvega odstavka 204. člena CZ, ki glede na nastali carinski dolg narekuje odmero uvoznih dajatev. Po presoji sodišča razlaga carinskega organa določb točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe ni bila zmotna oziroma napačna, kot to zatrjuje tožnik v tožbi. Tudi sodišče, enako kot tožena stranka, razume določbi točke (c) prvega odstavka 558. člena in točke (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju carinski organ) je z izpodbijano odločbo v zadevi naknadnega obračuna dajatev zaradi opravljanja nedovoljenega prevoza na območju Republike Slovenije, tožeči stranki za začasno uvoženo blago „polpriklopnik - prikolica s cerado znake KRONE, tip SDP27, št. šasije ..., letnik 2012, bruto teža vozila 35.500 kg, s turško registrsko oznako ...“ (v nadaljevanju predmetni polpriklopnik), ki ga je 9. 2. 2016 uporabljala za mednarodni prevoz blaga in ki se uvršča v tarifno oznako 8716 3980 KN s TARIC- kodo 00, s carinsko vrednostjo 10 000,00 EUR, z 2,7 % carinsko stopnjo, z osnovo za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) 10 270,00 EUR in s splošno 22,00% stopnjo DDV, določil ter naložil v plačilo dajatve iz naslova carine v znesku 270,00 EUR in DDV v znesku 2.259,40 EUR, skupaj 2.529,00 EUR (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločil, da priglašene stroške postopka nosi tožeča stranka sama. V 3. točki izreka, je odločil. da bo o preostalih stroških postopka izdan poseben sklep. V 4. točki izreka je odločil, da se začasno zaseženo prevozno sredstvo - polpriklopnik (naveden v tč. 1 izreka) vrne tožeči stranki, ko bo poravnala uvozne dajatve iz točke 1 izreka te odločbe in morebitne dodatne stroške, določene s posebnim sklepom. Po 5. točki izreka pritožba ne zadrži izvršitve.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe carinski organ navaja, da je bilo opravljeno naknadno preverjanje izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz carinskega postopka začasnega uvoza predmetnega priklopnika. Pooblaščene uradne osebe Mobilnega oddelka Murska Sobota so namreč dne 12. 2. 2016 ustavile vlečno tovorno vozilo s poljsko registracijo, na katero je bil pripet predmetni polpriklopnik - prikolica s cerado s turško registrsko oznako, registrirano na turško podjetje. Vozilo je upravljal voznik iz Ukrajine in je prevažalo 6521 kosov obdelanih kož iz usnja v skupni teži 10.984 kg po mednarodnem tovornem listu CMR 24382, ki je bilo naloženo v Italiji ter namenjeno za podjetje na Poljskem. Med finančnim nadzorom je voznik predložil še en mednarodni tovorni list CMR, brez številke, po katerem je z istim tovornim vozilom in polpriklopnikom 4. 2. 2016 prevažal blago, naloženo v družbi A. z.o.o. iz Poljske, namenjeno v Padovo v Italijo. Ker je tožnik s sedežem v drugi državi članici (Lodz na Poljskem) opravljalo komercialni prevoz blaga med državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju EU) s polpriklopnikom, navedenim v točki 1 izreka izpodbijane odločbe s turško registrsko oznako, prevozno sredstvo ni več izpolnjevalo pogoja za začasni uvoz prevoznega sredstva s popolno oprostitvijo plačila dajatev, določenega v točki (c) prvega odstavka 558. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 (v nadaljevanju Izvedbena uredba) in je zato zanj nastal carinski dolg na podlagi 204. člena Carinskega zakonika (v nadaljevanju CZ). Takšen prevoz blaga s prevoznim sredstvom, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev predstavlja kršitev veljavnih predpisov.

3. Pripombe na zapisniške ugotovitve, v katerih tožeča stranka navaja, da ni kršila citirane določbe Izvedbene Uredbe ter se pri tem sklicuje na točko (c) prvega odstavka 558. člena in točko (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe, organ prve stopnje zavrne kot neutemeljene. Pri tem se sklicuje na določbe CZ, ki se nanašajo na postopek začasnega uvoza (137. člen in 141. člen CZ) ter na 558. člen Izvedbene uredbe, ki določa posebne pogoje, pod katerimi se postopek začasnega uvoza lahko uporablja s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, in ki jih v nadaljevanju citira. Izvedbena uredba v 559. členu določa izjeme od splošnih pogojev iz 558. člena Izvedbene uredbe in v točki (b) prvega odstavka (med drugim) omogoča popolno oprostitev tudi osebi s sedežem v Skupnosti za polpriklopnik, ki je pripet na vlečno vozilo, registrirano v Skupnosti. Vendar pa so v primeru začasnega uvoza pogoji za popolno oprostitev polpriklopnika izpolnjeni le do trenutka, ko se je z njim (polpriklopnikom) začel izvajati notranji promet iz točke (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe, t.j. prevoz blaga, ki se natovori na carinskem območju Skupnosti za raztovor na kraju znotraj tega območja. S pričetkom izvajanja notranjega prometa pogoji za popolno oprostitev iz naslova začasnega uvoza polpriklopnika niso bili več izpolnjeni. Polpriklopnik, ki je bil začasno uvožen s popolno oprostitvijo, se s carinskega vidika šteje kot prevozno sredstvo, kar pomeni, da se uporablja za prevoze, ki se začnejo oziroma končajo zunaj carinskega območja Skupnosti. Postopek začasnega uvoza se mora zaključiti s ponovnim izvozom polpriklopnika. V skladu s točko (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe je uporaba polpriklopnika dovoljena izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj območja skupnosti. Navedeno pomeni, da so se obveznosti, ki izhajajo iz postopka začasnega uvoza, v konkretnem primeru s trenutkom izvajanja notranjega prometa, prenehale izpolnjevati in je za polpriklopnik nastal carinski dolg v skladu z 204. členom CZ, ki se obračuna v skladu z določbami CZ, kot to, ob upoštevanju dejanskih okoliščin konkretnega primera ter zakonskih določb (CZ in Zakona o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju ZDDV-1), v nadaljevanju carinski organ natančno obrazloži. V danem primeru je carinski dolg nastal 9. 2. 2016, ko je voznik prevoznega sredstva brez ustreznega dovoljenja opravljal komercialni prevoz blaga med državami članicami EU. Obračun carinskega dolga je razviden na straneh 5 in 6 obrazložitve izpodbijane odločbe.

4. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih v celoti pritrdi odločitvi in razlogom prve stopnje. Tudi po presoji pritožbenega organa so bili v obravnavani zadevi pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev za predmetni polpriklopnik izpolnjeni le do trenutka, ko se je z njim začel izvajati notranji promet, kot je opredeljen v točki (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe. Z začetkom izvajanja notranjega prometa pogoji za popolno oprostitev niso bili več izpolnjeni, kar pomeni, da je nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZ, tožeča stranka pa je carinski dolžnik po tretjem odstavku istega člena. Stališča tožnika, da velja za polpriklopnik oprostitev uvoznih dajatev v smislu določb člena 559 (b) Izvedbene uredbe tudi v primeru, ko se s polpriklopnikom v lasti pravne osebe iz tretje države in registriranega izven območja EU, izvaja komercialni notranji promet na območju EU, pritožbeni organ zavrne. Zavrne pa tudi ostale pritožbene ugovore v tej zvezi. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na Uredbo (ES) št. 1072/09 z dne 21. 10. 2009 pa navaja, da se slednja uporablja za urejanje cestnega prevoza in določa tudi pogoje za opravljanje mednarodnega in notranjega cestnega prevoza. S carinskega vidika pa se polpriklopnik, ki je bil začasno uvožen s popolno oprostitvijo, šteje kot prevozno sredstvo, kar pomeni, da se uporablja za prevoze, ki se začnejo oziroma končajo zunaj carinskega območja EU ter da se mora postopek začasnega uvoza zaključiti s ponovnim izvozom polpriklopnika. Zavrne tudi tožnikovo sklicevanje na postopek prekrška pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti, ZSV77/2016 saj gre za dva različna postopka. Na drugačno odločitev ne more vplivati predloženo stališče Madžarskega organa, ki le povzema določbe 558. člena in 559. člena Izvedbene uredba. Zavrne pa tudi nesubstanciran tožnikov predlog za zaslišanje prič, ker gre v tem postopku za razlago materialnega prava.

5. Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo vlaga zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Uvodoma povzema potek postopka in ugotovitve carinskega organa. Tožnik meni, da se davčni organ zmotno sklicuje na točko (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe in na tej podlagi napačno zaključuje, da se polpriklopnik lahko uporablja le za prevoze, ki se končajo zunaj carinskega območja Skupnosti. Carinski organ je zmotno uporabil materialno pravo in napačno ter nepopolno ugotovil dejansko stanje. Po (b) točki prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar je polpriklopnik pripet na cestno prevozno sredstvo, registrirano na carinskem območju Skupnosti. Tožeča stranka ima sedež na območju Skupnosti. Vlečno vozilo (navedeno v točki 1 izreka izpodbijane odločbe) je kot cestno prevozno sredstvo registrirano na območju Skupnosti (Poljska). Na to vlečno vozilo je bilo pripeto polpriklopno vozilo, last turškega podjetja. Tožnik je opravljala prevoz blaga 6521 kosov obdelanih kož iz usnja v skupni teži 10.984 kg iz Italije na Poljsko. Tožeča stranka tako ni storila prekrška po 14. točki prvega odstavka 88. člena ZICPES, ki se nanaša na neuporabo začasno uvoženega blaga v skladu z namenom, za katerega je bila odobrena popolna ali delna oprostitev plačila carine v skladu z drugim odstavkom 557. člena, 558. člena do 561. člena in 564. člena do 575. člena Izvedbene uredbe, zato zanjo ni mogel nastati carinski dolg.

6. Določbe Izvedbene uredbe so jasne in jih je treba razlagati, kot se glasijo. Pri čemer carinski organ in pritožbeni organ zmotno navajata, da se točka (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe uporablja le do trenutka, ko se je s polpriklopnikom začel izvajati notranji promet iz točke (c) prvega odstavka 555 Izvedbene uredbe, t.j. prevoz blaga, ki se natovori na carinskem območju Skupnosti za raztovor na kraju znotraj tega območja. Določba točke (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe definira zgolj pojem notranji promet. Nikjer v členu 559 Izvedbene uredbe pa ni navedeno, da oprostitev ne velja za notranji promet niti ni ta navezna okoliščina pogoj za popolno oprostitev uvoznih dajatev po tej določbi. Tožeča stranka je tako ravnala popolnoma v skladu s točko (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe in zato ni nastal carinski dolg na podlagi 204. člena CZ. Pojem vozila sicer definira Uredba (ES) št. 1072/009 z dne 21. 10. 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. Tudi iz te opredelitve je razvidno, da obstaja možnost kombinacije vozil, od katerih je eno vozilo registrirano v državi članici, drugo za zunaj območja Evropske unije. Pravno naziranje, ki ga vsebuje izpodbijana odločitev, je torej zmotno, zaradi česar je tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Tožeča stranka prilaga razlago navedenih določb CZ v Republiki Madžarski in je skladna s stališči tožeče stranke. Navaja še, da ji je zaradi ravnanja carinskega organa nastala velika gospodarska škoda, saj s polpriklopnim vozilom ni mogla opravljati gospodarske dejavnosti. Tožnik tudi ugovarja, da je v zvezi z očitanimi carinskimi prekrški vložil zahtevo za sodno varstvo ter da je sodišče zahtevi ugodilo in postopek o prekršku ustavilo, ker dejanje ni prekršek. Do navedb v zahtevi za sodno varstvo se sicer ni opredeljevalo, je pa iz vsebine zahteve jasno razvidno, da je carinski organ zmotno uporabil materialno pravo, kot to zatrjuje tožnik v tej tožbi. Po točki (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar je polpriklopnik pripet na cestno prevozno sredstvo, registrirano na carinskem območju skupnosti. Izpodbija odločba je neutemeljena in nezakonita. sodišču predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba carinskega organa, potrjena z odločbo pritožbenega organa pravilna in zakonita. Sodišče se z njunimi razlogi strinja ter jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

11. Med strankama je v obravnavani zadevi sporna uporaba materialnega prava in sicer točke (c) prvega odstavka 558. člena in točke (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe (sporni določbi). Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za popolno oprostitev uvoznih dajatev iz tretjih držav na območje Skupnosti, določajo evropski carinski predpisi. Iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kot to tudi navaja sam tožnik v tožbi je v obravnavanem primeru tožnik (pravna oseba s sedežem na Poljskem - na območju Skupnosti) opravljal mednarodni prevoz blaga: 6521 kosov obdelanih kož iz usnja v skupni teži 10.984 kg iz Italije na Poljsko z poljskim vlečnim vozilom, ki je bilo kot cestno prevozno sredstvo registrirano na območju Skupnosti (na Poljskem). Na to vlečno vozilo je bil pripet polpriklopnik v lasti turškega podjetja (s turško registracijo).

12. Na podlagi prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe se popolna oprostitev uvoznih dajatev odobri za cestna, železniška, zračna, pomorska prevozna sredstva in prevozna sredstva na notranjih vodah, kadar: (a) so registrirana zunaj carinskega območja Skupnosti na ime osebe s sedežem zunaj tega območja; če pa prevozna sredstva niso registrirana, se lahko šteje, da je zgornji pogoj izpolnjen, kadar so v lasti osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti; (b) jih uporablja oseba s sedežem zunaj tega območja brez poseganja v člena 559, 560 in 561; in (c) se v primeru komercialne uporabe razen železniških prevoznih sredstev uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti; kljub temu se lahko uporabljajo v notranjem prometu, kadar tako predpisujejo veljavne določbe na področju prevoza, zlasti določbe o dostopu in izvajanju. Pojem prevozno sredstvo pa vsebuje tudi vlečno vozilo in polpriklopnik.

13. Točka (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe določa, da osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar je priklopnik pripet na cestno prevozno sredstvo, registrirano na carinskem območju Skupnosti. Izvedbena uredba v 559. členu določa izjemo od splošnih pogojev za odobritev popolne oprostitve iz predhodnega, 558. člena Izvedbene uredbe, in sicer konkretno od tistega iz točke (b) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe, ki pogojuje oprostitev plačila uvoznih dajatev z uporabo prevoznega sredstva s strani osebe s sedežem zunaj območja Skupnosti, ter na ta način omogoča popolno oprostitev tudi v primeru, ko gre za uporabo prevoznega sredstva s strani osebe, ki ima sedež na carinskem območju Skupnosti. To pa pomeni, da v primeru komercialne uporabe prevoznega sredstva na carinskem območju Skupnosti (komercialno uporabo opredeljuje točka (a) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe) tudi za osebe, ki imajo sedež na carinskem območju Skupnosti oziroma v primerih, ki jih določa 559. člen Izvedbene uredbe, veljata za oprostitev (preostala) splošna pogoja iz 558. člena Izvedbene uredbe in s tem tudi omejitev, ki jo vsebuje točka (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe, to je, da se prevozno sredstvo, ki je v režimu začasnega uvoza, uporablja izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti.

14. Takšna uporaba spornih določb Izvedbene uredbe, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pa je po presoji sodišča tudi logična in skladna z opredelitvijo začasnega uvoza blaga iz 137. člena CZ in ki je v tem, da se neskupnostno blago v nespremenjenem stanju ponovno izvozi, ter pri tem uporablja (v komercialne namene) le toliko, kolikor je to potrebno za realizacijo ponovnega izvoza. Nelogična je po mnenju razlaga spornih določb Izvedbene uredbe, kot izhaja iz tožbe, saj bi bilo na ta način osebam s sedežem na carinskem območju Skupnosti omogočena uporaba začasno uvoženih polpriklopnikov v komercialne namene brez vsakršne omejitve, kar pa je v nasprotju s splošnimi pogoji, ki naj bi veljali za vse primere, ko gre za začasni uvoz in je tudi v nasprotju z namenom začasnega uvoza blaga, kot je razviden iz 137. členu CZ.

15. V 559. členu Izvedbene uredbe sicer res ni izrecno navedeno, da oprostitev ne velja za notranji promet, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Vendar pa gre za sporni določbi 558. člena in 559. člena Izvedbene uredbe, ki spadata v oddelek, ki določa pogoje za popolno oprostitev, v pododelek prevozna sredstva in ju ni mogoče razlagati neodvisno ena od druge, kar izhaja iz sistemske razlage. Določba 558. člena Izvedbene uredbe vsebuje splošne pogoje za oprostitev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (kar jasno sledi iz besedila te določbe Izvedbene uredbe), torej vključno s pogojem iz točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Za ta pogoj pa pristojni organ utemeljeno in skladno s spisi ter hkrati neprerekano ugotavlja, da v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen pogoj, da je šlo za prevozno sredstvo v primeru komercialne uporabe, ki se je uporabljalo izključno za prevoz, ki se je začel in končal zunaj carinskega območja Skupnosti. Čim pa je temu tako, davčni organ pravilno ugotavlja tudi, da s pričetkom izvajanja notranjega prometa (kot ga določa točka (c) prvega odstavka 555. člena Izvedbene uredbe) pogoji za popolno oprostitev iz naslova začasnega uvoza predmetnega polpriklopnika niso bili več izpolnjeni in je tudi po presoji sodišča podana podlaga za uporabo določb točke (a) prvega odstavka 204. člena CZ, ki glede na nastali carinski dolg narekuje odmero uvoznih dajatev. Po presoji sodišča razlaga carinskega organa določb točke (c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe ni bila zmotna oziroma napačna, kot to zatrjuje tožnik v tožbi. Tudi sodišče, enako kot tožena stranka, razume določbi točke (c) prvega odstavka 558. člena in točke (b) prvega odstavka 559. člena Izvedbene uredbe.

16. Sodišče ugotavlja tudi, da sami odmeri carinskih dajatev z obravnavano carinsko odločbo tožnik v tožbi ne nasprotuje, zato sodišče v tem delu zgolj sledi ugotovitvam in razlogom carinskega organa iz izpodbijane odločbe. Sodišče tudi ne ponavlja razlogov, iz katerih pritožbeni organ pravilno zavrne pritožbene ugovore, ki so enaki tožbenim, in v katerih se tožeča stranka sklicuje na Uredbo (ES) št. 1072/009 in na stališče madžarskih organov. Tožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. ZSV 77/2016, saj se z njo, kot to pravilno pojasni že pritožbeni organ, ni odločalo po vsebini in gre tudi za prekrškovni postopek, ki je drug postopek kot postopek odmere carinskih dajatev.

17. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

19. Ker gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje je sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1odločalo po sodnici posameznici.

20. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo glavne obravnave in je odločilo v zadevi brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločitev, med strankama ni sporno marveč je med strankama sporna razlaga prava.