Jedro

Za ugotovitev, ali je izvedenec mnenja izdelal, je v prvi vrsti bistveno, ali je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znižata znesek nagrade ter skupni znesek nagrade in stroškov sodnega izvedenca, in sicer znesek nagrade na 230,00 EUR, skupni znesek nagrade in stroškov pa na 240,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu informacijske varnosti in računalniške forenzike A. A. odmerilo nagrado v znesku 414,00 EUR in stroške v znesku 10,00 EUR, kar skupaj znaša 424,00 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da sklep z dne 22. 7. 2019 odpravi in nagrado izvedencu ustrezno zniža. 3. Izvedenec je na pritožbo odgovoril in navedel, da meni, da je pritožba neutemljena.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3. 10. 2018 imenovalo predmetnega izvedenca z nalogo, da naj ugotovi višini inkasa po dnevih in mesecih po posameznih plačilnih avtomatih od začetka delovanja plačilnih avtomatov do konca aprila 2015 in za to obdobje predloži vse izpise, ki so mogoči, da odgovori na vprašanje, ali so bili v sistemu posameznih plačilnih avtomatov narejeni kakšni posegi, ki bi vplivali na verodostojnost finančnih podatkov in odgovori na vprašanje, ali so finančni podatki, kot izhajajo iz posameznih plačilnih avtomatov, verodostojni oz., ali je prihajalo do prilagajanja teh podatkov. Glede na čas imenovanja izvedenca se po določbi 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) – v nadaljevanju Pravilnik.

6. Pritožnica pravilno izpostavlja, da izvedenec v konkretnem primeru ni upravičen do nagrade za izdelavo mnenja. Izvedenec je pojasnil, da gre v primeru opreme, ki je bila predmet mnenja, za posebno namensko napravo, s katere se podatki berejo s pomočjo RS232 vmesnika in posebne programske opreme, s katero izvedenec ne razpolaga in da je glede na specifičnost strojne in programske opreme in tudi glede na to, da je (predmet enega od vprašanj) ravno morebitna manipulacija s programsko opremo in zabeleženimi podatki, smiselno uporabiti neodvisno programsko opremo, s katero mora upravljati neodvisen usposobljen strokovnjak za programiranje mikrokontrolerjev. Navedel je tudi, da ne razpolaga z ustreznimi znanji ter programsko in strojno opremo, s katero bi opravil postopke branja živih podatkov iz navedenih naprav.

7. Za ugotovitev, ali je izvedenec mnenje izdelal, je v prvi vrsti bistveno, ali je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča. Tega izvedenec v konkretnem primeru ni storil. Iz njegovih pojasnil pa tudi izhaja, da razlog za to izhaja iz njegove sfere. Po presoji pritožbenega sodišča izvedenec v konkretnem primeru zato ni upravičen do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja.

8. Ker pa je izvedenec za prej navedeno ugotovitev vendarle moral preštudirati spis (zgolj iz samih vprašanj namreč do te ugotovitve po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni mogel priti), pritožbeno sodišče ocenjuje, da izvedencu vendarle pripada nagrada za študij spisa, čemur pritožnica niti ne oporeka.

9. Pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem nadalje ugotavlja, da ne drži pritožbeni očitek, da dokumentacija, ki jo je moral pregledati izvedenec obsega cca. 20 strani. To iz izvida, ki ga je predložil izvedenec, v nasprotju s pritožbenimi navedbami ne izhaja. V zvezi s tem je izvedenec namreč navedel, da je na začetku pregledal glavni del spisa, kasneje zaradi priprave na izvedenska opravila natančno pregledal spis in da se je še zlasti osredotočil na ugotovitve izvedenca dr. B. B. na list. št. 496 – 505, vlogo tožene stranke na list. št. 511 – 515 in dopolnitve predhodnega izvedenskega mnenja na list. št. 519 – 524. Iz predloženega izvida torej izhaja, da se je izvedenec osredotočil predvsem, ne pa samo na to spisovno gradivo. Predmetni spis je že ob imenovanju izvedenca (brez izpodbijanega sklepa in prilog) obsegal 544 list. št., zato je sodišče prve stopnje izvedencu za študij spisa pravilno priznalo nagrado po 4. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika, ki za študij spisa pri obsegu nad 500 do 1000 strani predvideva nagrado v višini 230,00 EUR. Na to dejstvo, da je bila bistvena predvsem prej navedena dokumentacija, ki je manj obsežna, v konkretnem primeru ne vpliva. Praviloma je namreč za ugotovitev, kaj je sploh bistveno, treba preštudirati celoten spis. Da bi bilo v konkretnem primeru drugače, pa pritožnica ni zatrjevala.

10. Ob upoštevanju stroškov v znesku 10,00 EUR (čemur pritožnica ne oporeka) znaša celotni znesek nagrade in stroškov, do katerega je upravičen izvedenec, tako 240,00 EUR.

11. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo.

12. Pritožba je bila torej delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Ker pri stroških pritožbenega postopka ne gre za stroške, ki bi bili neodvisni od odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).