Jedro

Na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno isto samo število živali, ne zahteva pa se, da so na kmetijskem gospodarstvu iste živali. Podpora se namreč dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih in je za točno to podporo bistveno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, je treba v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-56431/2015/18 z dne 15. 7. 2016 se v točki 3./3.4 izreka odločbe (Izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih za leto 2015) odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Tožeči stranki je bila sprva, na podlagi vloge za priznanje izplačila plačilnih pravic in podpor dne 10. 3. 2016, s pomočjo informacijskega sistema, izdana odločba št. 33101-56431/2015/13, s katero ji je bilo odobreno izplačilo:

1. za plačilne pravice za 68,13 ha,

2. za plačilo za zeleno komponento za 68,13 ha,

3. za izplačilo sheme proizvodno vezanih podpor za leto 2015 za beljakovinske podpore in strna žita, za izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih za 43 živali in za izplačilo podpore za rejo govedi za leto 2015 za 34 živali, skupaj odobreni znesek 32.168,83 EUR, kateri je bil skupno znižan za 683,61 EUR in je bil tako odobren znesek v višini 31.729,08 EUR.

2. Tožena stranka je nato **15. 7. 2016**, po uradni dolžnosti, izdala novo odločbo št. 33101-56431/2015/18 (izpodbijana odločba), s katero je odločbo z dne 10. 3. 2016 v celoti odpravila (1. točka izreka), zavrgla zahtevek za plačilne pravice za 0,01 ha (2. točka izreka) in ugodila vlogi (3. točka izreka) za plačilne pravice za 68,13 ha v višini 14.454,46 (prej 14.461,27), 3.1 točka izreka, za plačilo za zeleno komponento za 68,13 ha za znesek 8.065,59 (prej 8.054,93), 3.2 točka izreka, za podporo sheme proizvodno vezanih podpor za proizvodnjo beljakovinskih rastlin in strnih žit v višini 2.941,12 (enako kot prej), 3.3 točka izreka, za izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih za leto 2015 za 43 živali v višini 5.708,25 (enako kot prej), točka 3.4 izreka in za rejo govedi za 34 živali v višini 999,26 EUR (enako kot prej), točka 3.5 izreka, skupaj odobreni znesek je tako znašal 32.168,67 EUR, ki je bil znižan skupno v višini za znesek 586,02 EUR in je tako znašal skupni odobreni znesek 31.953,45 EUR.

3. Tožeča stranka je kot stranka v postopku dne 22. 8. 2016 podala pritožbo. V pritožbi je navedla, da je v izpodbijani odločbi _zmotno odobreno izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih zgolj za 43 živali,_ saj da je bilo število živali napačno ugotovljeno, ker je znašalo število živali, kot izhaja iz Centralnega registra govedi (CRG), ki so bile na kmetijskem gospodarstvu od 2. 3. do 30. 9. 2015, **61 živali** in so bile te govedi vpisane v register in so najmanj enkrat telile in so bile mlajše od 15 let. Iz pritožbe izhaja, da stranka ugovarja, da iz obrazložitve odločbe ni jasno razvidno zakaj se podpora za 18 živali ni priznala, zaradi česar odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti in gre za bistveno kršitev pravil postopka.

4. Organ druge stopnje je nato 31. 1. 2020 št. 33101-1/2020/3 izdal odločbo, s katero je pritožbo zavrnil in navedel, da ob vložitvi vloge vlagateljica ni izpolnjevala pogojev, ki jih določa **Uredba o shemah neposrednih plačil za leto 2015 (v nadaljevanju Uredba o shemah)** v 31. členu, in sicer glede pogoja 2. alineje prvega odstavka 31. člena za 38 živali in glede 4. alineje 31. člena Uredbe za 25 živali. Tožena stranka je še navedla, da morajo biti pogoji kumulativno izpolnjeni in se nanašati neposredno na živali in ne na kmetijsko gospodarstvo.

_Tožbene navedbe_

5. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Iz vsebine tožbe (kakor že tudi pritožbe) je razbrati, da tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nedodelitve podpore iz 3./3.4, točke izreka izpodbijane odločbe.

6. Iz tožbe je razbrati, da tožeča stranka ugovarja navedbam tožene stranke iz izpodbijane odločbe zaradi števila priznanih (oziroma nepriznanih) živali za dodelitev podpore, saj je podporo uveljavljala za 61 ženskih govedi, medtem ko ji je bila priznana podpora le 43 ženskih govedi, zaradi česar vlaga tožbo zaradi napake pri izplačilu podpore za mleko v gorskih območjih za leto 2015 (kot se imenuje plačilna pravica).

7. Tožeča stranka izpostavlja, da 31. člen Uredbe o shemah jasno določa pogoje za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do podpore za mleko na gorskih območjih, katere je sama izpolnjevala, saj je kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilka je, razvrščeno v gorsko območje. Prav tako je v kvotnem letu 2014/2015 oddala več kot 5.167 kg mleka, je redila eno ali več ženskih govedi, katere so izpolnjevale pogoje iz vseh alinej prvega odstavka tega člena, zaradi česar meni, da je upravičena do plačil za 61 živali, pri čemer meni, da mora biti v navedenem obdobju _vedno isto samo število živali, ne pa, da so na kmetijskem gospodarstvu prisotne iste živali,_ ob upoštevanju, da je namen ukrepa že po imenu podpora za prirejo mleka na gorskem območju. Način prireje mleka pa je, da se čreda krav molznic ves čas obnavlja z izločanjem posameznih krav in vključevanjem novih. Mleka pa ne dajejo zgolj krave, katere so na kmetijskem gospodarstvu prisotne ves določeni čas, temveč tudi tiste, katere se vmes prodajo ali poginejo in tudi tiste, katere v tem času prvič telijo.

_Navedbe tožene stranke_

8. Tožena stranka je 18. 6. 2020 odgovorila na tožbo in v odgovoru prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene ter predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno je izpostavila, da se podpora dodeljuje glede na število živali, ki izpolnjujejo z Uredbo o shemah določene pogoje, pri čemer pa so navedbe tožnice glede prireje mleka v čredi krav molznic neutemeljene in brezpredmetne, saj prireja mleka ni relevantna, glede na to, da se podpora dodeljuje na število živali, ne na količino mleka. Tožnica bi naj v svojih navedbah tudi izpustila celotno dikcijo 32. člena Uredbe o shemah, kjer so navedeni pogoji, ki morajo zraven pogojev nosilstva, oddaje mleka in reje ženskih govedi izpolnjevati še pogoje, ki so tam določeni, pri čemer pa morajo le-ti biti izpolnjeni kumulativno in ne alternativno. Tožnica pa izpolnjuje pogoje zgolj iz prvega odstavka 31. člena Uredbe o shemah, ne pa tudi pogojev, ki so našteti v nadaljnjih alinejah. Po mnenju tožene stranke se tako podpora dodeli za vsako žival, ki izpolnjuje te pogoje.

_Odločanje po sodnici posameznici_

9. Sodišče je v predmetni zadevi, skladno s sklepom senata II U 56/2020 z dne 1. 2. 2023, odločalo po sodnici posameznici.

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je nesporno, da tožnica vlaga tožbo zgolj v delu za izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih za let0 2015 (točka 3., 3.4 izreka), za katero ji je tožena stranka priznala 43 živali, medtem, ko tožeča stranka (v pritožbi in tožbi) zahteva izplačilo za 61 živali.

12. Med strankama je sporno, ali morajo biti na kmetijskem gospodarstvu za katerega se podaja vloga za izplačilo podpore, prisotne iste živali ves čas zahtevanega obdobja, ali pa le isto število živali, ki izpolnjujejo vse v Uredbi o shemah navedene pogoje.

13. Iz prvostopenjske odločbe (in tudi ne iz odločbe organa druge stopnje) ne izhajajo razlogi, ki so organ vodili, da je zavrnil izplačilo za priglašene živali (43 namesto 61), zaradi česar je pritrditi tožeči stranki, da se odločba v tem delu ne da preizkusiti, saj ni mogoče preveriti kakšni oziroma kateri so bili konkretizirani razlogi za zavrnitev tega dela zahtevka.

14. Odločba upravnega organa je upravna odločba, ki mora biti skladno z določilom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ustrezno obrazložena, in sicer konkretizirano na točno določen primer, še posebej v delu, v katerem vlogi vlagatelja ni odobreno, saj je le na tak način zagotovljena pravica do poštenega postopka in pravica do izjave stranke. V nasprotnem se namreč stranka ne more do razlogov organa ustrezno opredeliti v svojih navajanjih in tudi ne ob vložitvi pravnega sredstva, prav tako pa ob navedeni odsotnosti razlogov tega dejstva in razlogov, ki so organ vodili k odločitvi, ne more preveriti sodišče. Pri navedenem ne gre zanemariti, da je bila Zbirna vloga, na podlagi 14. člena **Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (v nadaljevanju Uredba o izvedbi ukrepov)** izpolnjena s pomočjo svetovalke Javne službe za kmetijsko svetovanje1, kot izhaja iz prve in zadnje strani Zbirne vloge, in za kar je bila plačana tudi ustrezna taksa, na v naprej določenem in izpolnjenem obrazcu, ki ga določa ta uredba in je njen sestavni del (32. člen navedene Uredbe o izvedbi ukrepov), zaradi česar je tako vlagateljica vlogo oddala ob ustrezni strokovni pomoči, ki je skladno z Uredbo o izvedbi ukrepov vlagatelju na voljo.

15. V predmetni zadevi je tožena stranka v drugostopni odločbi (s katero bi lahko dopolnila odločbo organa prve stopnje), zgolj prepisala pogoje iz Uredbe o shemah2, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev izplačila podpore za posamezno kmetijsko gospodarstvo, ni pa konkretizirano pojasnila kateri izmed pogojev za točno določeno kmetijsko gospodarstvo vlagateljice za 18 živali niso bili izpolnjeni, da vlagateljici ni bila odobrena podpora. Pri navedenem je neutemeljena navedba tožene stranke, da je količina prirejenega mleka v predmetnem postopku irelevantna, saj je eden izmed osnovnih pogojev tudi pogoj, da je oddaja in neposredna prodaja mleka znašala več kot 5.167 kg pogojev za upravičenost do izplačila podpore za mleko v gorskih območjih. Najprej je treba torej presojati osnovne pogoje (razvrstitev kmetije v gorsko območje, količina oddanega in neposredno prodanega mleka in reja enega ali več ženskih govedi v tekočem letu). Šele, če so ti pogoji izpolnjeni se presojajo pogoji za ženske govedi, ki so našteti v nadaljevanju 31. člena Uredbe o shemah.

16. Sodišče na tem mestu pripominja, da je treba pri odločanju in razumevanju namena izplačila podpor slediti tudi namenu in pomenu izrazov določenih v **Uredbi o izvedbi ukrepov**. Iz c) točke 2. člena te uredbe namreč izhaja, da pomeni potencialno upravičeno žival za ukrep podpore za mleko v gorskih območjih žensko govedo, ki je telilo vsaj enkrat do vključno 2. marca 2015 in je prisotno na zadevnem kmetijskem gospodarstvu 2. marca 2015 ter je v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, vpisano v CRG kot rjava, lisasta, črno-bela, red holstein, montbeliard, džersi, ayrshire, blaarkop rood, cika, kraška siva, pincgau ali siva tirolska pasma oziroma kot križanka izključno med temi pasmami in je 1. januarja 2015 mlajše od 15 let. 17. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da morajo biti pogoji iz Uredbe o shemah izpolnjeni kumulativno za vsako izmed živali, ki je vpisana v CRG, vendar mora biti s strani tožene stranke kot organa odločanja pojasnjeno, zaradi katerih morebitno neizpolnjenih pogojev je za posamezno žival zavrnila podano vlogo. V konkretnem primeru še posebej ob upoštevanju dejstva, da je med strankama nesporno, da iz CRG izhaja, da je bilo na dan oddaje vloge (ki je bila izpolnjena s pomočjo svetovalke) na kmetijskem gospodarstvu vpisanih 61 ženskih govedi, in da iz določila tretjega odstavka 31. člena Uredbe o shemah, izhaja, da se podatki o ženskih govedi prevzamejo iz CRG.

18. Sodišče se na tem mestu strinja s tožbenimi navedbami, da mora biti na kmetijskem gospodarstvu vedno isto samo število živali, ne pa iste živali, saj se podpora dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih, saj navedeno izhaja že iz imena podpore3 in je tako po stališču sodišča za točno to podporo merodajno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, mora v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale. V CRG namreč ni mogoče vpisati govedi brez identifikacijske številke in iz izpisa CRG jasno izhaja, da je bilo na kmetijskem gospodarstvu na dan oddaje vloge 61 ženskih govedi, starejših od dveh let. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka v kvotnem letu 2014/15 oddala in neposredno prodala več kot 5.167 kg mleka, in da je v tekočem letu na gorskem območju redila več kot eno žensko govedo, kar so osnovni pogoji iz 31. člena Uredbe o shemah. Ni pa jasno katerega izmed nadaljnjih petih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev podpore, ni bilo izpolnjenih za 18 zavrnjenih govedi, saj tožena stranka navedenega v izpodbijani odločbi ni pojasnila, medtem ko je tožeča stranka ves čas postopka argumentirano in z dokazi pojasnjevala zakaj meni, da so bili izpolnjeni pogoji za dodelitev predmetne podpore za 61 ženskih živali govedi.

19. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da mora pogoje iz Uredbe o shemah izpolnjevati vsaka priglašena žival, vendar mora tožena stranka, še posebej ob zavrnitvi vloge jasno in konkretizirano navesti, katerega izmed pogojev živali za katere ni bila odobrena podpora, niso izpolnjevale, saj je le na ta način vlagateljici kot stranki postopka omogočena ustrezna pravica do izjave in s tem izveden pošten postopek. Prav tako pa je zgolj ob ustrezno obrazloženi odločbi mogoča presoja sodišča zakonitosti izdane odločbe.

20. Iz dokumentacije upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnica podala Zbirno vlogo za leto 2015, v kateri je priglasila podporo za 63 govedi (podatek iz izbirne vloge na strani 2), ki bi naj bile prisotne na dan 1. 2. 2015. Iz Centralnega registra živali goveda (CRG) na dan 20. 11. 2019 izhaja, da je bilo skupno število živali na gospodarstvu številka G-MID 100250865, na dan 2. 3. 2015, starih več kot dve leti, 64, pri čemer je bilo od tega 61 krav, dve telici in 1 moško govedo, kar je tožeča stranka, po pozivu tožene stranke z dne 11. 11. 2019, številka 33101-56431/2015/33, v postopku pojasnila. Sodišče pritrjuje navedbam tožeče stranke, da gre pri podpori iz točke 3./3.4 izreka za podporo za mleko in ne za podporo za rejo posamezne živali.

21. Pripomniti je tudi, da se tožeča stranka glede na poziv tožene stranke z dne 11. 11. 2019, številka 33101-56431/2015/33, in prvega odstavka 3. strani poziva _(„naj izkaže upravičenost za 18 govedi“)_, ni mogla ustrezno izjaviti, saj ji niso bili znani razlogi zavrnitve s strani tožene stranke (torej za katerih 18 govedi je bila podpora zavrnjena in zakaj). Stranka mora biti namreč v postopku seznanjena z razlogi, ki so organ vodili k zavrnitvi. Ob odsotnosti podanih razlogov, se stranka ne more ustrezno izjaviti, s čimer ni zadoščeno načelu izvedbe poštenega postopka.

22. V predmetnem postopku je tožena stranka postopek izvedla brez ustne obravnave in se torej tožeča stranka ni mogla neposredno pred organom izjaviti o svojih navedbah in tudi ne izraziti o stališčih organa. Vendar tudi, če se postopek izvede brez obravnave, navedeno ne pomeni, da se v takšnem postopku ne upoštevajo vsa pravila, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP.

23. Izpodbijano odločbo je namreč izdala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki ima status javne agencije, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre za javnopravno stvar. Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer o katerem kot organ odloča, zgolj z navedbo členov in s prepisom besedila iz Uredbe o shemah, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, četudi gre za skrajšani postopek, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

24. Sodišče tako pripominja, da morajo iz obrazložitve upravnega akta izhajati konkretizirane okoliščine (razlogi zavrnitve za konkreten primer) in podlaga za odločitev pooblaščene osebe v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi lahko preizkusi sodišče. Tako bi v konkretnem primeru moralo biti v izpodbijani odločbi jasno navedeno katere izmed kumulativno določenih pogojev, 18 ženskih govedi, za katere je bila zavrnjena podpora, ne izpolnjujejo. Torej katere so tiste pravno relevantne in konkretizirane okoliščine ter materialno pravna podlaga, zaradi katerih tožeča stranka naj ne bi bila upravičena do izplačila podpore. V tovrstnih postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o ustrezni vlogi prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.4 To varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih, ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke, še večji pomen in je še bolj pomembna. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP).5 Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa oziroma organa na katerega so prenesena pooblastila s strani države, pa ne pomeni zgolj zavzetja stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.6 Prav tako pa dejstvo, da postopek poteka po skrajšanem postopku zaradi ekonomičnosti, ne pomeni, da lahko poteka brez ustavnih garancij. „_Razlika med posebnim in skrajšanim postopkom je le v tem, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez posebnih procesnih dejanj_7, kar pa ne pomeni, da sicer postopek kot tak lahko poteka v nasprotju s pravili poštenega postopka.

25. Vse navedeno pomeni, da je izpodbijana odločba upravna odločba, ki mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena z vsemi materialno pravnimi podlagami, saj je le tako posledično vsem strankam postopka omogočeno enako pravno varstvo, kar pa v danem primeru ni bilo podano.

26. Sodišče je pri presoji akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali je izdani akt ustrezno obrazložen in ali je posledično strankam v postopku kršena pravica do izjave, vse z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

27. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, v izreku navedenem obsegu, zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in v odločbi konkretizirano navesti razloge za svojo odločitev.

28. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

29. Sodno takso bo sodišče tožeči stranki vrnilo po uradni dolžnosti.

1 „Podpisnik A. A. številka dokumenta 100250865/ZV/1“. 2 31. člen Uredbe določa, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih, če je njegovo kmetijsko gospodarstvo **razvrščeno v gorsko območje** v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, če je v kvotnem letu 2014/2015 oddaja in neposredna prodaja **mleka znašala več kot 5.167 kg** in če v tekočem letu **redi eno ali več ženskih govedi,** ki izpolnjujejo naslednje pogoje:- je od vključno prvega dne obvezne reje označeno, registrirano ter vodeno v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi;- so prisotne na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v tekočem letu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, do vključno 30. septembra tekočega leta;- so v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, vpisane v CRG kot rjava, lisasta, črno-bela, red holstein, montbeliard, džersi, ayrshire, blaarkop rood, cika, kraška siva, pincgau ali siva tirolska pasma oziroma kot križanka izključno med temi pasmami;- so telile vsaj enkrat do začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v tekočem letu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, pri čemer se za telitev šteje tudi rojstvo mrtvorojenega teleta, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu s predpisi, ki urejajo odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi;- so na dan 1. januarja tekočega leta mlajše kot 15 let. 3 „Izplačilo podpore **za mleko** v gorskih območjih“, kot izhaja iz izpodbijane odločbe oziroma 2.2 poglavja Uredbe o shemah neposrednih plačil z naslovom “Podpora za mleko v gorskih območjih“. 4 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 5 Tako sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8 obrazložitve. 6 Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89. 7 Komentar ZUP k členu 144, 2. KNJIGA, UL RS, LJUBLJANA 2020, str. 117.