Jedro

Da bi imel tožnik zaradi pregleda in prepisovanja listin v sporni inšpekcijski zadevi pravno korist, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, zato je upravni organ prve stopnje ravnal prav, ko je zahtevo tožnika za vpogled in prepisovanje spisov v sporni inšpekcijski zadevi zoper A.A. zavrnil.

Izrek

I. Revizija zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrne.

II. Pritožba zoper izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 10. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 26. 2. 2004, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva, da vpogleda v upravne spise v inšpekcijski zadevi, ki teče zoper A.A. iz L., in zavržena pritožba tožnice, ker je navedeni prvostopni organ štel, da je ni vložila upravičena oseba. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe in sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je med strankama sporno predvsem vprašanje, ali lahko tožnika kot prijavitelja v inšpekcijskem postopku zahtevata od inšpekcijskega organa, da jima dovoli vpogled in prepisovanje dokumentov v zadevi, ki se nanaša na inšpekcijsko zavezanko A.A., ali ne. Tega, da bi imel tožnik zaradi pregleda in prepisovanja listin v sporni inšpekcijski zadevi pravno korist, tudi po presoji sodišča prve stopnje ni izkazal, zato je organ prve stopnje ravnal prav, ko je zahtevo tožnika za vpogled in prepisovanje spisov v sporni inšpekcijski zadevi zavrnil. Prav pa je v obravnavanem primeru ravnala tudi tožena stranka, ki je pritožbo tožnika v skladu z določbo 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrnila, pritožbo tožnice pa zavrgla (246. člen ZUP), saj z izpodbijanim prvostopnim sklepom tudi po presoji sodišča prve stopnje ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici oziroma pravni koristi, pač pa le o tožnikovi zahtevi za dovolitev vpogleda v spis, ne pa tudi o morebitni tožničini zahtevi, pa tudi iz zapisnika v upravnih spisih z dne 23. 2. 2004 ni razvidno, da bi oba tožnika podala tako zahtevo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničino zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, ker iz podatkov v sodnem spisu ne izhaja, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica.

3. Zoper prvostopno sodbo tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo). Meni, da bi morala tožena stranka priznati, da sta on in tožnica stranki v postopku. Če je prvostopni upravni organ menil, da njegova zahteva za vpogled v dokumentacijo v upravnem postopku ni jasna, ali da morda pooblastilo, ki mu ga je dala tožnica, ni bilo dovolj jasno, bi moral po uradni dolžnosti terjati, da on ali tožnica dopolnita vlogo ali pooblastilo, pa tega ni storil. Predloga, kako naj obravnavano zadevo reši Vrhovno sodišče, pa ni podal. 4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekal sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji revizijskega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, pravilno ugotovilo po vpogledu v izpodbijano odločbo tožene stranke in v predložene upravne spise, da tožnika nimata status stranke v sporni inšpekcijski zadevi, ki se v obravnavanem primeru po uradni dolžnosti (prvi odstavek 126. člena ZUP) vodi zoper A.A. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da, kadar je upravni postopek uveden po uradni dolžnosti, imajo status stranke v inšpekcijskem postopku praviloma le inšpekcijski zavezanci, ki tudi lahko neovirano pregledujejo in prepisujejo upravne spise. Druge osebe, ki v inšpekcijskem postopku ne sodelujejo kot zavezanci, kar velja tudi za oba tožnika, pa morajo v postopku izkazati, da v tem, torej v tujem postopku, varujejo svojo pravno korist, ki je na zakon oprta osebna korist (43. člen ZUP). Tega, da bi imel tožnik zaradi pregleda in prepisovanja listin v sporni inšpekcijski zadevi pravno korist, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, zato je upravni organ prve stopnje ravnal prav, ko je zahtevo tožnika za vpogled in prepisovanje spisov v sporni inšpekcijski zadevi zoper V.R. zavrnil. Tudi po mnenju Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru pravilno ravnala tudi tožena stranka, ki je zaradi tega tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep v skladu z določbo 248. člena ZUP zavrnila, tožničino pritožbo pa zavrgla (246. člen ZUP), saj z izpodbijanim sklepom tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo odločeno o kakšni tožničini pravici oziroma pravni koristi, pač pa le o tožnikovi zahtevi za dovolitev vpogleda v upravne spise, ne pa tudi o morebitni tožničini zahtevi, pa tudi iz zapisnika v upravnih spisih z dne 23. 2. 2004 ni razvidno, da bi oba tožnika podala tako zahtevo. Sicer pa tožnik v reviziji (prej pritožbi) ne navaja nič takega, kar bi izpodbilo pravilno in zakonito rešitev sodišča prve stopnje, vprašanja ugotavljanja dejanskega stanja pa z revizijo ni dopustno uveljavljati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje odgovorilo na vse pravno pomembne tožbene ugovore ter se do njih opredelilo.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožnikovo revizijo zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Tožnikova pritožba zoper izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa), s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, ni dovoljena.

12. Tožnik izpodbija s pritožbo sklep sodišča prve stopnje, ki se ne nanaša nanj, pač pa na tožnico. Tožnica zoper ta sklep ni vložila pritožbe in je tako postal pravnomočen.

13. Ker tožnik s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje, ki se ne nanaša nanj, je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zoper ta sklep zavrglo na podlagi tretjega odstavka 343. člena v zvezi s 352. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.