Jedro

Pritožbeno sodišče ni zaznalo različnega položaja v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno po domnevi, ker taksa zanjo ni bila plačana, in če tožeča stranka sama zavestno umakne vlogo. Končni rezultat umika je namreč povsem identičen, ne glede na to, ali se umik tožbe zaradi neplačila sodne takse domneva ali pa se tožeča stranka odloči tožbo sama umakniti. Postopek se ustavi, ker ni več procesne aktivnosti stranke, ki bi zasledovala uresničitev zatrjevane pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeči stranki začne rok 15 dni za plačilo takse po plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 239/2017 z dne 3. 6. 2021 teči naslednji dan po vročitvi prepisa tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Kranju, I Pg 239/2017-77 z dne 3. 6. 2021 zavrnilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožeči stranki začne rok 15 dni za plačilo takse po plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 239/2017-77 z dne 3. 6. 2021 teči naslednji dan po vročitvi prepisa tega sklepa (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa izčrpno pojasnilo dosedanji tek postopka glede vrednosti spornega predmeta, izdaje dveh plačilnih nalogov za več zahtevkov v isti tožbi in oprostitve (odloga, obročnega) plačila sodne takse.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in ugodi ugovoru tožeče stranke oziroma podrejeno, da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se z razlogi v izpodbijanem sklepu v celoti strinja. Sodišče je upoštevalo stališče tožeče stranke, da je sodna taksa lahko odmerjena največ za sporni predmet 500.000,00 EUR. V konkretnem primeru je sodišče obravnavalo (ne)plačilo sodne takse, ki je bila odmerjena zaradi domneve umika tožbe v skladu s tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 2.175,00 EUR, kar je 1/3 sodne takse od 6.525,00 EUR po pravnomočnem plačilnem nalogu I Pg 239/2017 z dne 3. 10. 2019 (red. št. 58).

5. Pritožbeno sodišče je stališče v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spornega predmeta za primarni zahtevek in podrejeni zahtevek, vezano na obravnavano zadevo, natančno pojasnilo že v sklepu I Cpg 448/2020-72 z dne 28. 8. 2020 in se v celoti sklicuje na tam navedene razloge. Tožeča stranka je bila s temi namreč že seznanjena. Zato je tudi odveč, da bi pritožbeno sodišče na ponovljene pritožbene razloge v tej pritožbi, znova odgovarjalo.

6. Tožeča stranka uveljavlja, da izpodbijani sklep predstavlja novo, samostojno odmero takse na podlagi zakona, ki ni vezana na prejšnje odmere ali plačilne naloge. Slednje ne drži. Stranke in tudi sodišče pri odločanju je vezano na prejšnje pravnomočne odločitve v tem postopku.

7. Glede na razloge v prejšnji točkah ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi torej lahko prva taksa za podrejeno postavljeni tožbeni zahtevek znašala največ 725,00 EUR, torej tretjino od 2.175,00 EUR, v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZST-1. Taksa za umik tega zahtevka pa bi znašala le tretjino tega zneska, torej 241,67 EUR. Zato tudi ne drži, da je tožeča stranka takso za tožbo oziroma postopek na prvi stopnji za podrejeno postavljeni zahtevek ob izračunu tožeče stranke že plačala. Izračun v izpodbijanem sklepu je pravilen in pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka ni utemeljen.

8. Pritožbeno sodišče ni zaznalo različnega položaja v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno po domnevi, ker taksa zanjo ni bila plačana, in če tožeča stranka sama zavestno umakne vlogo. Končni rezultat umika je namreč povsem identičen, ne glede na to, ali se umik tožbe zaradi neplačila sodne takse domneva ali pa se tožeča stranka odloči tožbo sama umakniti. Postopek se ustavi, ker ni več procesne aktivnosti stranke, ki bi zasledovala uresničitev zatrjevane pravice. Zato pritožbeno sodišče navedene ureditve ne razume kot protiustavne. Tudi z izdajanjem navedenih sklepov je opravljeno delo sodišča, kar je zakonodajalec upošteval s tem, ko je določil, da se za primer umika (domnevanega ali v posledici aktivnega ravnanja tožeče stranke) postopek v nadaljevanju ne vodi več, sodno takso pa je treba plačati v tretjini prvotno določene vrednosti.

9. Pritožbeno sodišče na nadaljnja obširna pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na samo vsebino spora, ne odgovarja, ker niso pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče poudarja, da za odločitev v tej zadevi ni pomembno, zakaj je tožeča stranka vložila tožbo in katerih dejstev sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri določanju vrednosti spornega predmeta.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11. Tožeči stranki začne rok 15 dni za plačilo takse po navedenem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

12. V pritožbenem postopku je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).