Jedro

Če znesek, ki je potreben za stroške izvedbe dokaza ni založen v roku, ki ga je določilo sodišče, se izvedba dokaza opusti.

Izrek

Revizija zoper odločitev o odškodninskem tožbenem zahtevku se zavrne.

V ostalem delu se revizija zavrže.

Obrazložitev

Tožnika sta lastnika stanovanjske hiše v Kostanjevici. V letu 1985 sta del kleti hiše oddala v najem tožencema. S tožbo, vloženo leta 1988, sta zahtevala plačilo najemnine za 4 mesece, ki naj bi jo toženca dolgovala ob izselitvi 28.8.1987 ter porabljeno vodo in elektriko, poleg tega pa odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi uhajanja dima in saj v stanovanje tožnikov in ki naj bi jo povzročila toženca.

Po večkrat ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje razsodilo, da morata toženca tožnikoma plačati 1 SIT, kar predstavlja najemnino po takratnih cenah za mesec maj 1987, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1987 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.

Tožnika v zase neugodnem delu sodbo pritožbenega sodišča izpodbijata z revizijo. Uveljavljata vse revizijske razloge iz prvega odstavka Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP). Predlagata razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve drugemu sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje. Bistvene revizijske trditve bodo povzete v nadaljevanju, ko bo (pod pogojem, da so relevantne) nanje odgovorjeno.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

Revizija je delno nedovoljena, delno pa neutemeljena.

I. O nedovoljenosti revizije: Revizija je nedovoljena v tistem delu, ki se nanaša na plačilo porabljene vode in elektrike in najemnine za tri mesece. V premoženjskih sporih je namreč revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,926 eurov oziroma 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), ta pogoj pa glede zgoraj navedenih terjatev ni izpolnjen. Zato je moralo revizijsko sodišče revizijo tožnikov v tem delu zavreči (377. člen ZPP).

II. O neutemeljenosti revizije Revidenta trdita, da sodišče ni upoštevalo potrdila Dimnikarstva ... z dne 16.4.1987 o pregledu kurilnih naprav, čeprav sta ga predložila pravočasno in da ni postavilo izvedenca gradbene stroke, češ, da za ta dokaz nista plačala predujma, kar ne drži, saj je bil predujem plačan že po naroku za glavno obravnavo 27.3.1992 in še danes "leži" na sodišču. Ta očitek se glede na predmet spora očitno nanaša na zavrnitev odškodninskega zahtevka. Odškodninski zahtevek je bil zavrnjen zato, ker tožnika nista uspela dokazati, da je škoda kot posledica uhajanja dima in saj v stanovanje tožnikov nastala zaradi protipravnega ravnanja tožencev. Tožnika sta namreč trdila, da je bil dimnik zamašen nad prvo etažo, ker sta ga toženca neustrezno (s prekratko krtačo) čistila, nato pa, da za čiščenje sploh nista poskrbela ter sta si zaradi tega dim in saje utrla pot v njuno stanovanje. Ugotovljeno je bilo ravno nasprotno: da dimnik ni bil zamašen. Celo več: izvedenec gradbene stroke V. R. je podal mnenje, da je vzrok škode neustrezna izvedba dimnika (obširni razlogi o teh ugotovitvah so navedeni na 4. in 5. strani sodbe prvostopenjskega sodišča, pritožbeno sodišče pa jih je povzelo v prvem odstavku na 3. strani izpodbijane sodbe). Tožnika sta zoper mnenje izvedenca na naroku za glavno obravnavo 18.10.2005 podala pripombe, zato je sodnica, da bi se dvom v pravilnost mnenja odpravil, dovolila dopolnitev mnenja (drugi odstavek 254. člena ZPP) in tožnika pozvala k plačilu predujma v višini 100.000 SIT (prvi odstavek 153. člena ZPP), ki po podatkih spisa ni bil plačan. Zato z opustitvijo dopolnitve izvedenskega mnenja procesni predpisi niso bili kršeni. Predujem v višini 15.000 SIT, ki je bil založen 27.3.1992 (in sicer za potrebe ugotovitve višine škode na pohištvu, kar je razvidno iz sklepa na list. št. 87 spisa) ni zadoščal, po določbi tretjega odstavka 153. člena ZPP pa sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo.

Očitek, da sodišče ni upoštevalo potrdila Dimnikarstva ... z dne 16.4.1987, po katerem so kurilne naprave in dimni vodi ognja varno grajeni in se jih sme uporabljati, pomeni grajo dejanskega zaključka o neustrezni izvedbi dimnika, ki je v revizijskem postopku prepovedana: po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno vložiti. Ne glede na navedeno revizijsko sodišče pripominja, da je bilo po izpovedi M. V. potrdilo izdano potem, ko je tožnik po škodnem dogodku na dimniku opravil posamezna dela (omet), glede pomanjkljivosti v izvedbi dimnika pa je priča izpovedala, da je bilo na isto tuljavo priključenih več kurišč (vsaj dve), pri tem pa priključek v stanovanju tožnikov ni bil zaprt z rozeto, da ni bil pokrit in je vanj lahko padal sneg, pri tem pa je kot najverjetnejši vzrok izhajanja dima in saj v stanovanje tožnikov štel prav zamašitev vrha dimnika s snegom.

Zgoraj že navedena prepoved iz tretjega odstavka 370. člena ZPP velja tudi za vse tiste nadaljnje trditve, s katerimi revidenta izpodbijata dejanski ugotovitvi nižjih sodišč o vzroku nastanka škode oziroma o neobstoju vzrokov zanjo na strani tožencev, zato revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

Neutemeljeno revizijo je vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS 26/99 s spremembami in dopolnitvami