Jedro

Ukrep omejitve gibanja in namestitve v Center za tujce je bil udeležencu odrejen z odločbo o omejitvi gibanja z dne 5. 2. 2024, zaradi izvedbe postopka njegove odstranitve iz države, saj odstranitve ni bilo mogoče izvesti takoj, ker je tujec brez potrebne potne listine in ni izkazana njegova identiteta; obenem pa iz podatkov primera izhaja obstoj nevarnosti, da bo pobegnil in se s tem poskušal odstranitvi izogniti, odstranitve tujca iz države pa ni (bilo) mogoče doseči z uporabo milejših ukrepov.

Izrek

Omejitev gibanja A. A., državljanu Alžirije, v Centru za tujce, Veliki otok 44z, Postojna, ki se izvaja na podlagi odločbe Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana, št. 2255-981/2023/13 z dne 5. 2. 2024, je še vedno utemeljena.

Obrazložitev

**Potek postopka:**

1. Policija, Center za tujce (v nadaljevanju tudi: policija) je sodišču z dopisom, št. 2253-24/2024/27 (216-07) z dne 22. 7. 2024, na podlagi tretjega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2) poslala dokumentacijo in podatke o postopkih v okviru vračanja A. A., roj. ..., državljana Alžirije (v nadaljevanju: tujec ali udeleženec). V dopisu je navedla, da na zaprosilo z dne 12. 2. 2024 Veleposlaništvu Alžirije v Budimpešti (v nadaljevanju: veleposlaništvo) za potrditev istovetnosti in izdajo potovalnega dokumenta za tujca še ni prejela dokončnega odgovora. Z udeležencem je predstavnica veleposlaništva 11. 3. 2024 opravila razgovor. Po razgovoru je policijo obvestila, da čakajo na ugotovitve glede identitete tujca iz matične države. Dne 10. 6. 2024 je bila v Centru za tujce delegacija Alžirije, med drugimi tudi konzul veleposlaništva, ki je z udeležencem ponovno opravil razgovor. Na zahtevo veleposlaništva je bil s tujcem 19. 7. 2024 ponovno opravljen razgovor, po katerem je predstavnica veleposlaništva povedala, da bodo v kratkem posredovali odgovor v zvezi z možnostjo izdaje potnega lista za vrnitev. V dopisu z dne 22. 7. 2024 je policija navedla še, da iz podatkov, pridobljenih od tujih varnostnih organov, izhaja dvom o pravilnosti osebnih podatkov, ki jih je udeleženec posredoval. Slednji v postopku identifikacije ne sodeluje, zato obstaja sum, da bo pobegnil in se izognil vrnitvi v matično državo, zaradi organizacije in izvedbe postopka pa je njegova prisotnost v postopku obvezna. V dopisu policije, ki je bil poslan sodišču, je še navedeno, da je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) z odločbo, št. 214-264/2024/2 (141-05) dne 29. 4. 2024, po 3 mesečnem obdobju nastanitve v Centru za tujce potrdilo utemeljenost omejitve gibanja udeležencu.

2. Sodišče je v postopku samo po uradni dolžnosti pridobilo sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 98/2024 z dne 17. 7. 2024 (v nadaljevanju: sodba z dne 17. 7. 2024) in zapisnik o opravljeni glavni obravnavi v zadevi III U 98/2024 dne 18. 6. 2024, na kateri je bil tujec zaslišan kot stranka. S sodbo z dne 17. 7. 2024 je tukajšnje sodišče zavrnilo tožbo udeleženca zoper zgoraj navedeno odločbo MNZ z dne 29. 4. 2024. S slednjo je bilo, kot že rečeno, po 3 mesečnem obdobju nastanitve udeleženca v Centru za tujce ugotovljeno, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena.

3. Sodišče je 29. 7. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, na kateri sta bila prisotna tujec ter za nasprotno udeleženko višja državna odvetnica B. B. Navzoč je bil tudi sodni tolmač za arabski jezik C. C.; preko njegovega sprotnega tolmačenja je tujec spremljal potek glavne obravnave in na njej aktivno sodeloval. 4. Sodnica je najprej v bistvenem povzela potek obravnavane zadeve v širšem smislu ter tujcu pojasnila naravo predmetnega postopka, ki teče po uradni dolžnosti zaradi (dodatne) garancije njegovih pravic. Poudarila je, da je tukajšnje sodišče pred 12 dnevi v kontradiktornem postopku opravilo presojo utemeljenosti omejitve gibanja na podlagi iste odločbe o omejitvi gibanja z dne 5. 2. 2024, ko je presojalo zakonitost odločbe MNZ z dne 29. 4. 2024. Po tem, ko je sodnica udeležencu v tem postopku povedala, da je sodišče s sodbo z dne 17. 7. 2024 njegovo tožbo zavrnilo, je presenečeno povedal, da s sodbo ni seznanjen. Ker je tujec ob tem deloval iskreno, mu je sodnica povedala, da je bila navedena sodba pooblaščeni odvetnici D. D. vročena 18. 7. 2024, kot to izhaja iz vročilnice v sodnem spisu. V nadaljevanju je sodnica v bistvenem povzela odločitev sodišča v sodbi z dne 17. 7. 2024, natančneje pa je povzela odločitev v zvezi s sorazmernostjo ukrepa, predvsem v povezavi s sklicevanjem tujca na možnost pridobitve dovoljenja za delo ter predloženo izjavo E. E., da lahko udeleženec prebiva na njenem naslovu, oziroma v stanovanjski hiši, katere lastnica je. Udeležencu je bila na naroku, na njegovo prošnjo, kopija sodbe z dne 17. 7. 2024 tudi izročena. V nadaljevanju naroka je sodnica povzela vsebino dopisa, ki ga je nasprotna udeleženka dne 22. 7. 2024 v obravnavani zadevi poslala sodišču, ter bistveno vsebino vseh dopisu priloženih listin.

5. Udeleženec, ki mu je bila dana možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, le-teh ni prerekal. Povedal je, da ne razume, zakaj so ga namestili v Center za tujce, pri čemer je poudaril, da ni povzročal težav v nobeni od držav Evropske unije (v nadaljevanju: EU). Na tem mestu mu je sodnica pojasnila, da mu nihče ne očita storitve kaznivih ravnanj. Udeleženec je povedal še, da se je v Slovenijo vrnil, da bi si tu uredil življenje, ter da ima osebne dokumente. Na poziv sodnice, da osebne dokumente predloži sodišču, je odgovoril, da jih ne predloži in da tudi sicer ne bo pokazal dokumentov, dokler bo v Centru za tujce. Vztrajal je pri tem, da se v Alžirijo noče vrniti, ter povedal, da ima dva brata in prijatelje v Franciji, ki bi mu lahko pomagali. Udeleženec meni, da se mu dogaja krivica.

6. Nasprotna udeleženka je povedala, da (po pridobitvi sodbe z dne 17. 7. 2024) intenzivno dela na tem, da bi potovalni dokument za tujca čim prej pridobila. Dejstvo pa je, da dolgotrajnost pridobivanja tega dokumenta povzroča prav nesodelovanje udeleženca pri ugotovitvi njegove identitete.

7. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo dopis nasprotne udeleženke sodišču z dne 22. 7. 2024; odločbo o odreditvi omejitve gibanja in nastanitve v Centru za tujce Policijske postaje (v nadaljevanju: PP) za izravnalne ukrepe Ljubljana, št. 2255-981/2023/13 z dne 5. 2. 2024 (v nadaljevanju tudi: odločba o omejitvi gibanja); odločbo o vrnitvi PP za izravnalne ukrepe Ljubljana, št. 12343764 z dne 5. 2. 2024 (v nadaljevanju: odločba o vrnitvi); zaprosilo nasprotne udeleženke Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti za pomoč pri potrditvi identitete in pridobitvi potovalnega dokumenta z dne 12. 2. 2024; dopis nasprotne udeleženke z dne 12. 4. 2024 MNZ v zadevi preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja; odločbo MNZ z dne 29. 4. 2024; dopis nasprotne udeleženke veleposlaništvu z dne 28. 5. 2024; pregled ukrepov in izvedenih nalog Centra za tujce v zvezi z obravnavanim primerom; uradni zaznamek Centra za tujce z dne 19. 7. 2024; elektronsko korespondenco policije v zvezi s pridobitvijo potovalnega dokumenta; sodbo z dne 17. 7. 2024 in zapisnik o opravljenem naroku za glavno obravnavo dne 18. 6. 2024 v zadevi tukajšnjega sodišča III U 98/2024. **Pravna podlaga za odločitev:**

8. ZTuj-2 v prvem odstavku 69. člena določa, da se tujca, ki mu v skladu s tem zakonom ni bil omogočen prostovoljni odhod, odstrani iz RS in tudi z območja držav članic EU oziroma območja držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, če ta zakon ne določa drugače. 9. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZTuj-2 policija z namenom priprave ali izvedbe postopka odstranitve, predaje ali izročitve odredi omejitev gibanja in nastanitev v centru tujcu, ki ga je treba odstraniti v skladu z določbami tega zakona ali ki ga je v skladu z mednarodno pogodbo treba vrniti, predati ali izročiti pristojnim organom. Po drugem odstavku istega člena se z namenom ugotovitve istovetnosti lahko tujcu, katerega istovetnost ni ugotovljena ali obstaja utemeljen sum glede njegove izkazane istovetnosti, izreče omejitev gibanja in nastanitev v centru, če obstaja nevarnost, da bo zapustil ozemlje RS. Nastanitev tujca v center odredi policija z odločbo, zoper katero ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe, pri čemer tožba ne zadrži izvršitve odločbe (prvi in drugi odstavek 78. člena ZTuj-2).

10. Če pa policija oceni, da se lahko namen iz prvega ali drugega odstavka 76. člena ZTuj-2 doseže z milejšimi ukrepi, v skladu s tretjim odstavkom tega člena namesto ukrepa omejitve gibanja in nastanitve v centru uporabi ukrep iz drugega odstavka 81. člena ZTuj-2 (tj. tujcu z odločbo dovoli bivanje izven centra in mu določi eno ali več obveznosti: - določitev kraja prebivanja na določenem naslovu; - naložitev obveznosti rednega javljanja na policijski postaji; - predložitev osebnih dokumentov).

11. V skladu s šestim odstavkom 76. člena ZTuj-2 omejitev gibanja lahko traja le toliko časa, kolikor je potrebno, da se doseže namen iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, vendar ne dlje kot šest mesecev. Med bivanjem v centru je, kot določa enajsti odstavek 76. člena ZTuj-2, gibanje tujca omejeno na območje centra, kjer mora upoštevati pravila bivanja v centru.

12. Če tujca iz objektivnih razlogov tudi po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države, lahko na podlagi prvega odstavka 79. člena ZTuj-2 policija z odločbo: - zaradi nesodelovanja tujca v postopku odstranitve ali zamude pri pridobivanju potrebne dokumentacije iz tretjih držav ali če je postopek ugotavljanja istovetnosti še v teku, omejitev gibanja in nastanitev v centru podaljša za največ šest mesecev, če so za to izpolnjeni pogoji iz tega zakona in če je utemeljeno pričakovati, da bo mogoče tujca v tem času odstraniti, - ali pa tujcu izreče dovolitev zadrževanja v skladu s 73. členom tega zakona ali milejši ukrep iz 81. člena tega zakona, pri čemer mora tujec upoštevati pravila gibanja izven območja centra, sicer se ga lahko ponovno nastani v center. Tudi zoper odločbo o podaljšanju omejitve gibanja je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja (drugi odstavek 79. člena ZTuj-2).

13. Z določbami ZTuj-2 se, kot je razvidno iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, v nacionalno zakonodajo prenaša pravni red EU, med drugim Direktiva o vračanju.1 Iz uvodnih določb (točka 16) te Direktive izhaja, da mora biti uporaba pridržanja z namenom odstranitve omejena in mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. V 15. členu, ki ureja pridržanje, Direktiva o vračanju v prvem odstavku določa: "Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če: (a) obstaja nevarnost pobega ali (b) se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve." V skladu z drugim odstavkom 15. člena iste Direktive mora biti odločba o pridržanju pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi. Določila Direktive o vračanju je treba upoštevati pri razlagi oziroma uporabi določb ZTuj-2. 14. Po 7. točki 3. člena Direktive o vračanju nevarnost pobega pomeni, da v posameznem primeru obstajajo razlogi na podlagi objektivnih meril, opredeljenih z zakonom, zaradi katerih se domneva, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vrnitve, lahko pobegnil. Za presojo obstoja nevarnosti pobega je tako relevanten 68. člen ZTuj-2, ki določa, da so okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca: - navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku, kot tudi zavrnitev odvzema biometričnih podatkov; - uporaba lažnih ali ponarejenih osebnih dokumentov, kot tudi namerno uničenje ali kakršna koli drugačna namerna odstranitev obstoječih dokumentov; - vstop v RS v času veljavne prepovedi vstopa; - v zadnjih treh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi pravnomočno izrečena sankcija za prekršek zaradi nezakonitega prebivanja; - jasno izražena namera o nespoštovanju odločbe o vrnitvi; - dejstvo, da je bil tujec v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrnitvi v RS pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; - dejstvo, da je bila tujcu v zadnjih dveh letih pred izdajo odločbe o vrniti v RS najmanj trikrat izrečena pravnomočna sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red, ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge.

15. V 79.a členu pa ZTuj-2 ureja poseben institut preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru po uradni dolžnosti, in sicer takšen preizkus opravi najprej MNZ, nato pa upravno sodišče. Glede sodnega preizkusa iz drugega odstavka 79.a člena ZTuj-2 izhaja, da v primeru omejitve gibanja po prejšnjem členu, ki je daljše od treh mesecev, preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi upravno sodišče. Če ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra. V skladu s tretjim odstavkom 79.a člena ZTuj-2 policija sodišču posreduje dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca ter poda svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporoči druge pomembne okoliščine. Upravno sodišče lahko po četrtem odstavku 79.a člena ZTuj-2 zahteva udeležbo tujca na glavni obravnavi. Sodišče je tudi v konkretnem primeru sledilo praksi sodišča (primerjaj zadevi III U 39/2023 in III U 45/2023) in je zgoraj opredeljeni preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravilo pred iztekom 6 mesecev od določitve omejitve gibanja. Zadevni preizkus je namreč namenjen zagotovitvi dejansko učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar zahteva (tudi) pravo EU (prim. sodbo Sodišča EU z dne 8. 11. 2022 v združenih zadevah C-704/20 in C-39/21). Upoštevati je namreč treba, da ukrep omejitve gibanja in namestitve v Center za tujce, tj. pridržanje v smislu Direktive o vračanju, pomeni poseg v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter 5. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

**Sodna presoja obravnavanega primera:**

16. V obravnavani zadevi gre torej za opisani postopek sodnega preizkusa po uradni dolžnosti, ali so še podani razlogi za omejitev gibanja udeležencu na območje Centra za tujce, ki se izvaja na podlagi odločbe z dne 5. 2. 2024, s katero je bila tujcu odrejena omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce od dne 5. 2. 2024 od 15:00 ure do njegove odstranitve, predaje oziroma izročitve, vendar ne dlje kot šest mesecev.

17. Glede na predstavljeno pravno ureditev sodišče uvodoma ugotavlja, da je tujec 12. 8. 2021 v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ker je 18. 8. 2021 samovoljno zapustil Azilni dom, je bil ta postopek s pravnomočnim sklepom MNZ z dne 23. 8. 2021 ustavljen. Tujec se je v nadaljnjih 2 letih zadrževal na območju Francije in Italije, nato pa 26. 8. 2023 nezakonito prečkal državno mejo med Republiko Italijo in RS. Dne 3. 10. 2023 je podal prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, ki ga je MNZ s sklepom z dne 9. 11. 2023, ki je postal pravnomočen 12. 1. 2024, zavrglo. Udeležencu je bila 5. 2. 2024 izdana odločba o vrnitvi in določena prepoved vstopa v RS za obdobje treh let. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da mu je prepoved vstopa in bivanja v schengenskemu prostoru izrekla tudi Republika Italija, z veljavnostjo od 6. 12. 2021 do 6. 12. 2024. Ukrep omejitve gibanja in namestitve v Center za tujce je bil udeležencu odrejen z odločbo o omejitvi gibanja z dne 5. 2. 2024, zaradi izvedbe postopka njegove odstranitve iz države, saj odstranitve ni bilo mogoče izvesti takoj, ker je tujec brez potrebne potne listine in ni izkazana njegova identiteta; obenem pa iz podatkov primera izhaja obstoj nevarnosti, da bo pobegnil in se s tem poskušal odstranitvi izogniti, odstranitve tujca iz države pa ni (bilo) mogoče doseči z uporabo milejših ukrepov. MNZ je ob preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti na podlagi 79.a člena ZTuj-2, z odločbo z dne 29. 4. 2024 ugotovilo, da je bila tedaj omejitev gibanja udeležencu še utemeljena.

18. Konkreten primer je specifičen v smislu, da je sodišče celovito in kontradiktorno presojo utemeljenosti omejitve gibanja udeležencu na podlagi zadevne odločbe o omejitvi gibanja z dne 5. 2. 2024 opravilo pred 12 dnevi, ko je v zadevi III U 98/2024 presojalo zakonitost zgoraj navedene odločbe MNZ z dne 29. 4. 2024. V sodbi z dne 17. 7. 2024, s katero je zavrnilo tožbo udeleženca, je ugotovilo, da je omejitev gibanja (dne 17. 7. 2024) udeležencu še vedno utemeljena, saj se okoliščine, ki so narekovale njegovo nastanitev v Centru za tujce, do tega dne niso spremenile. Sodišče je namreč v sodbi z dne 17. 7. 2024 ugotovilo, da je tujec (še vedno) brez dokumentov, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, zato njegova takojšnja odstranitev ni mogoča. Policija je že 12. 2. 2024 veleposlaništvo zaprosila za pomoč pri potrditvi identitete udeleženca in pri izdaji potovalne listine za njegovo vrnitev v matično državo, 11. 3. 2024 pa je predstavnica tega veleposlaništva s tujcem tudi opravila razgovor. Udeleženec je v razgovoru sicer sodeloval, ni pa povedal podatkov, s katerimi bi bilo mogoče z gotovostjo potrditi njegovo identiteto. Ker je policija po podatkih Interpola ugotovila, da se je tujec v Grčiji predstavljal z imenom A. A., je tudi ta podatek posredovala veleposlaništvu, kjer je postopek ugotavljanja identitete tujca še vedno v teku. Ob zaslišanju v postopku III U 98/2024 je tujec slednjo okoliščino pojasnil s tem, da je njegovo polno ime A. A., kar je sodišču le še dodatno pokazalo, da okoliščine glede identitete tujca več kot očitno še niso razjasnjene, kar posledično pomeni, da tujca zaenkrat še ni mogoče odstraniti iz RS, ponujena vključitev v program prostovoljnega vračanja in reintegracije pa ga ne zanima. Tujec je, enako kot v postopkih policije, tudi ob zaslišanju v sodnem postopku III U 98/2024 povedal, da se v Alžirijo ne želi vrniti in torej odklanja vrnitev v matično državo. Kot izhaja iz sodbe z dne 17. 7. 2024, je sodišče ugotovilo tudi, da je tujec v RS vstopil nezakonito, da mu je izrečen ukrep prepovedi vstopa v državo oziroma območje EU in schengenski prostor. Na podlagi navedenega je sodišče (že) presodilo, da so (na dan 17. 7. 2024 bile) podane okoliščine, ki po določbi zgoraj citiranega 68. člena ZTuj-2 kažejo na nevarnost pobega tujca. Po drugi strani pa je nasprotna udeleženka izkazala, da si prizadeva pridobiti ustrezen potovalni dokument za vrnitev tujca v matično državo, da je v kontaktu z veleposlaništvom, sodišče pa je sprejelo tudi njena pojasnila, da so predmetni postopki dolgotrajni tudi zato, ker tujec ni pripravljen povedati podatkov, ki bi omogočali čimprejšnjo ugotovitev njegove identitete.

19. Bistvenega pomena za obravnavani postopek je tudi ugotovitev sodišča v sodbi z dne 17. 7. 2024, da je ukrep omejitve gibanja tujcu ne le legitimen, kot je pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa, pač pa tudi sorazmeren in da odstranitve tujca iz RS ni mogoče doseči z uporabo drugih manj prisilnih oziroma milejših ukrepov. Sodišče je v sodbi z dne 17. 7. 2024 pojasnilo, da je test sorazmernosti pred tem izvedla že nasprotna udeleženka, sodišče v tem postopku pa poudarja, da je ta test naknadno izvedlo tudi sodišče v kontradiktornem postopku, v katerem je presodilo (tudi) navedbe tujca glede možnosti bivanja pri E. E. in možnosti pridobitve dovoljenja za delo, ter zaključilo, da ob tem, da tujec očitno nima sredstev za preživljanje izven Centra za tujce, da ni ugotovljena njegova identiteta in da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za dostop do trga dela, ni mogoče zaključiti, da izrečeni ukrep omejitve gibanja na Center za tujce ni sorazmeren, oziroma da bi bilo mogoče zasledovani cilj, to je odstranitev tujca iz države, doseči z milejšimi ukrepi.

20. Vse zgoraj navedene dejanske okoliščine, ki se od 17. 7. 2024 niso spremenile, je sodišče udeležencu predstavilo na glavni obravnavi 29. 7. 2024 in jih ni prerekal. Udeleženec je tudi na naroku v tej zadevi dne 29. 7. 2024 vztrajal pri tem, da se v Alžirijo noče vrniti. Izjavil je sicer, da osebne dokumente ima, vendar jih sodišču (niti po pozivu naj to stori) ni predložil, pač pa je navedel, da dokumentov ne bo pokazal, dokler bo v Centru za tujce.

21. Vse navedeno utemeljuje sklep, da pri tujcu obstaja nevarnost pobega, s katerim bi se želel izogniti zakoniti odstranitvi iz države in nadaljevati z nezakonitim bivanjem na območju EU. Zaradi organizacije in izvedbe odstranitve iz RS pa je njegova prisotnost nujna. Ukrep omejitve gibanja, kot se izvaja po odločbi z dne 5. 2. 2024, je tako nujen za zagotovitev zasledovanega cilja. Obenem je upoštevano načelo sorazmernosti, saj je zaradi vseh predhodno opisanih okoliščin konkretnega primera le tako, ne pa z morebitnim drugim, milejšim ukrepom, mogoče učinkovito zagotoviti, da bo tujec ostal na območju RS do zaključka postopka njegove odstranitve oziroma vrnitve v izvorno državo. Na (drugačno) presojo sodišča tudi ne morejo vplivati njegove posplošene navedbe, da ima dva brata in prijatelje v Franciji, ki bi mu lahko pomagali. Sodišče nadalje ugotavlja, da je v predloženi dokumentaciji izkazano tudi, da policija kontinuirano opravlja aktivnosti, povezane z vrnitvijo tujca v matično državo. Že 12. 2. 2024 je veleposlaništvu poslala zaprosilo za potrditev istovetnosti in izdajo potovalnega dokumenta za tujca, vendar do izdaje tega sklepa dokončnega odgovora še ni prejela. Z udeležencem je predstavnica veleposlaništva 11. 3. 2024 opravila razgovor. Po razgovoru je policijo obvestila, da čakajo na ugotovitve glede njegove identitete iz matične države. Dne 10. 6. 2024 je bila v Centru za tujce delegacija Alžirije, med drugimi tudi konzul veleposlaništva, ki je z udeležencem ponovno opravil razgovor. Na zahtevo veleposlaništva je bil s tujcem 19. 7. 2024 ponovno opravljen razgovor, po katerem je predstavnica veleposlaništva povedala, da bodo v kratkem posredovali odgovor v zvezi z možnostjo izdaje potnega lista za vrnitev.

22. Na koncu sodišče odgovarja še na pripombo tujca na glavni obravnavi dne 29. 7. 2024, da ne ve, zakaj je v Centru za tujce. Iz obrazložitve odločbe o omejitvi gibanja z dne 5. 2. 2024 izhaja, da je postopek izdaje te odločbe tekel ob sodelovanju tolmača F. F., ki je tujcu vsebino prevajal v arabski jezik, navedeno pripombo pa je udeleženec podal po tem, ko mu je sodnica na glavni obravnavi predstavila in pojasnila vse bistvene okoliščine obravnavane zadeve.

23. Na podlagi celovite preučitve vseh okoliščin konkretnega primera sodišče ugotavlja, da so na dan izdaje tega sklepa z ZTuj-2 določeni razlogi za omejitev gibanja udeležencu na Center za tujce še podani, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tujca v centru, kot tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz RS, ki ob izkazanih upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti njegovega vračanja oziroma odstranitve iz države terja določen čas za izvedbo. Zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.