Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je leta 2022 revidirala in nadgradila sodna praksa Ustavnega sodišče RS in Sodišča Evropske Unije, uporabiti na dejanski stan, ki je obstajal v trenutku sklenitve predmetne kreditne pogodbe leta 2007, ko do evolucije evropskega potrošniškega prava (in s tem tudi do razširitve vsebine pojasnilne dolžnosti) še ni prišlo? Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je leta 2022 revidirala in nadgradila sodna praksa Ustavnega sodišče RS in Sodišča Evropske Unije, uporabiti na dejanski stan, ki je obstajal v trenutku sklenitve predmetne kreditne pogodbe leta 2007, ko do evolucije evropskega potrošniškega prava (in s tem tudi do razširitve vsebine pojasnilne dolžnosti) še ni prišlo? Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti?

Obrazložitev

1.Spor izvira iz kreditne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, v kateri je bilo posojilo kreditojemalcu izraženo v CHF.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti Kreditne pogodbe št. 1200830 z dne 17. 7. 2007, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ z dne 25. 7. 2007, Notarskega zapisa opr. št. SV 107/07 z dne 25. 7. 2007, Aneksa št. 1 h Kreditni pogodbi št. 120830 z dne 25. 7. 2007, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) z dne 12. 2. 2015 in Notarskega zapisa opr. št. SV 117/15 z dne 12. 2. 2015. Zavrnilo je tudi dajatveni tožbeni zahtevek za plačilo 120.635,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da morata tožnika toženki povrniti njene pravdne stroške.

3.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnikov in sodbo sodišča prve stopnje v I.1. točki izreka spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost Kreditne pogodbe št. 1200830 z dne 17. 7. 2007, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ z dne 25. 7. 2007, Notarskega zapisa opr. št. SV 107/07 z dne 25. 7. 2007, Aneksa št. 1 h Kreditni pogodbi št. 120830 z dne 25. 7. 2007, Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ z dne 12. 2. 2015 in Notarskega zapisa opr. št. SV 117/15 z dne 12. 2. 2015. Odločitev v I.2., I.3., in II. točki (glede denarnega zahtevka in stroškov, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje) je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

4.Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Postavlja naslednja vprašanja: 1) Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je leta 2022 revidirala in nadgradila sodna praksa Ustavnega sodišče RS in Sodišča EU, uporabiti na dejanski stan, ki je obstajal v trenutku sklenitve predmetne kreditne pogodbe leta 2007, ko do evolucije evropskega potrošniškega prava (in s tem tudi do razširitve vsebine pojasnilne dolžnosti) še ni prišlo? 2) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti? 3) Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča, da pri sklicevanju na predmetne odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani zadevi, ki jo je obravnavalo Sodišče EU, sploh dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi? 4) Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da je Direktivi 93/13 in sodni praksi Sodišča EU, s katero slednje razlaga Direktivo 93/13, priznalo neposreden učinek kljub temu da je takšna razlaga v nasprotju z veljavnim nacionalnim pravom? 5) Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da pred presojo (ne)poštenosti konkretnega pogodbenega pogoja kreditne pogodbe ni najprej preverilo, ali je presoja (ne)poštenosti takšnega pogodbenega pogoja izključena skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13? 6) Ali je mogoče že na podlagi same ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršnekoli nadaljnje presoje zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po četrti alineji prvega odstavka 24. člena (takratnega) Zakona o varstvu potrošnikov?

5.Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 1, 1/2

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 24, 24/1, 24/1-4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.