Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo, da se upnikovemu pooblaščencu finančnemu strokovnjaku dovoli vpogled v spis.
Upnik je v pravočasni pritožbi zoper sklep uveljavljal pritožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vpogled v stečajni spis pooblaščencu upnika. Predlagal je tudi, da se mu dovoli nemoten in celovit dostop do vse dokumentacije stečajnega dolžnika, ki se nahaja pri stečajnem upravitelju oziroma v poslovnem arhivu.
Pritožba ni utemeljena.
ZFPPIPP, ki ureja vprašanja insolvenčnih postopkov, posebnih določb o pravici do vpogleda v spis ne vsebuje, zato se glede tega vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZPP (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP).
Po določbi 1. odstavka 150. člena ZPP imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Smiselno določbam ZFPPIPP imajo torej tudi udeleženci stečajnega postopka, v katerem so udeleženi, po enakih pravilih kot velja za stranke pravdnega postopka, pravico tako do pregledovanja kot tudi do prepisovanja spisov.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o zahtevi upnika, da spis skupaj z njim vpogleda tudi finančni strokovnjak, ki mu bo pri pregledu spisa pomagal tolmačiti računovodske izkaze in listine v spisu. Pravilno je stališče pritožnika, da ne gre za pooblaščenca, ki bi ga upnik pooblastil za dejanja v postopku stečaja, pač pa za strokovnega pomočnika s področja financ. Zato razlogi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na vprašanje, kdo je lahko po zakonu pooblaščenec upnika v stečajnem postopku, niso relevantni. Glede strokovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb. Določbe o tem, da je stranki treba dovoliti, da pripelje v zadevah, za katere se zahteva strokovno poznavanje vprašanj v zvezi s predmetom postopka, strokovnjaka, ki ji bo dajal pojasnila in nasvete (strokovni pomočnik), ki ne zastopa stranke, vsebuje Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v 1. odstavku 61. člena. Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz citirane določbe ZUP v obravnavanem postopku ne pridejo v poštev. Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem pritožnice, da upnik, ki ni strokovnjak na finančnem področju, potrebuje za tolmačenje računovodskih izrazov strokovnjaka na tem področju, vendar mu te pravice sodišče ni z ničemer onemogočilo, saj mu je dovolilo prepis listin iz spisa. Razlogov, zakaj bi mu moral strokovnjak podati pojasnilo o vsebini listin v uradnih prostorih sodišča, ne pa kje drugje, pa pritožnik ni pojasnil. Pritožbeno stališče, da je dolžno sodišče vsakemu, ki ga stranka pripelje na sodišče, omogočiti vpogled v spis na sodišču, je zato po oceni pritožbenega sodišča zmotno. Argumentacija, da lahko upnik, ki listine pridobi iz spisa, te v poljubnem številu fotokopira, ni prepričljiva iz razloga, ker ima sodišče pač dolžnost, da presoja upravičenost drugih oseb, ki niso stranke postopka, da na sodišču vpogledajo v spis (2. odstavek 150. člena ZPP). S tem zagotavlja drugim udeležencem postopka varnost pred nepooblaščenim dostopom do podatkov spisa oziroma z odločitvijo o dovolitvi pregleda spisa osebam, ki niso stranke postopka, v spisu konkreten podatek o tem, kdo je na sodišču spis vpogledal. Ker pritožnik ni prepričal pritožbenega sodišča, da mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kratilo pravico, ki izhaja iz načela javnosti za stranke, je njeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so bile odločilnega pomena za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Ta pa ne vsebuje odločitve o predlogu upnika, da naj sodišče odredi stečajnemu upravitelju, da omogoči upniku vpogled v celotno poslovno dokumentacijo, zato o tem vprašanju pritožbeno sodišče ni pristojno odločati.