Obdelava osebnih podatkov s strani policije

Datum

16.10.2025

Številka

07120-1/2025/454

Kategorije

Policijski postopki, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov s strani policije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Policija lahko obdeluje osebne podatke na podlagi ZNPPol in drugih zakonov.

Policija mora pri obdelavi osebnih podatkov zagotoviti spoštovanje vseh temeljnih načel varstva osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP tako splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago v skladu s 6., 7. in 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD; Uradni list RS, št. 177/20), kadar Policija deluje kot organ za preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj oziroma v skladu s 6. oziroma 9. členom Splošne uredbe, kadar Policija obdeluje osebne podatke v zvezi z drugimi nameni. Konkretno to pomeni, da mora obdelave osebnih podatkov s strani Policije, ko ta opravlja javne naloge, vedno določati zakon..

Temeljna področna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani Policije je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 22/25 - UPB; v nadaljevanju: ZNPPol). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. IP ob tem poudarja, da je presoja in odgovornost za zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru policiji).

IP nadalje pojasnjuje, da Policija lahko obdeluje osebne podatke tudi na podlagi drugih zakonov (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o prekrških, Zakon o tujcih, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o elektronskih komunikacijah, …). IP pojasnjuje, da posamezne določbe navedenih (in nekaterih drugih) zakonov predstavljajo ustrezno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov posameznika, če so izpolnjeni zakonski pogoji in te podatke policija potrebuje za opravljanje svojih nalog. Ob tem IP posebej opozarja, da mora policija pri obdelavi osebnih podatkov zagotoviti spoštovanje vseh temeljnih načel varstva osebnih podatkov, med drugim tudi načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

IP nadalje pojasnjuje, da ZNPPol v prvem odstavku 116. člena določa, mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka 40. člena ZNPPol (izkazana premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobni primeri) posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Nadalje je v prvem odstavku 118. člena ZNPPol določeno, da mora uslužbenec policije poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi (taki so tudi osebni podatki, saj njihovo varovanje določata že sama Ustava RS in ZVOP-2), varovati tudi varovane podatke policije. Dolžnost varovanja teh podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Iz navedenih določb izhaja, da morajo policisti varovati osebne podatke, s katerimi se seznanjajo pri opravljanju svojih nalog in da te podatke lahko posredujejo le upravičenim osebam, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

V primeru, da posameznik sumi na nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani policistov, lahko pri IP vloži prijavo zaradi kršitve varstva osebnih podatkov, pri čemer IP (le) v nadzornem postopku ugotavlja, ali in kdo je znotraj upravljavca (policije) nezakonito obdeloval osebne podatke. Iz prijave pa mora izhajati utemeljen sum kršitve varstva osebnih podatkov, kar pomeni, da je treba navesti npr. kdaj, v katerih postopkih, s katerimi konkretnimi dejanji in katere osebne podatke naj bi upravljavec nezakonito obdeloval.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka