Jedro

Če revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed revizijskih razlogov (za dovolitev revizije), tudi vrednostnega, ki ga je uveljavljal s tožbenim zahtevkom, se revizija zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 76/2007-18 z dne 26.10.2007, je tožnik 29.11.2007 vložil revizijo. Meni, da je revizija dovoljena po 2. in 3. točki 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je kršilo njegovo ustavno pravico do enakega varstva pravic. Spoštovanje ustavnih pravic v upravnem sporu predstavlja pomembno pravno vprašanje, kršitev teh pravic pa ima za tožnika zelo hude posledice. Vrednost denacionaliziranega stanovanja ni bilo ugotovljeno pravilno. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo spremeni in ugodi tožbi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo revident izpodbija, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1,Uradni list SRS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 11.12.2006. Z navedeno odločbo je zakoniti zastopnik tožene stranke med drugim odločil, da je tožnik kot najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice na denacionaliziranem stanovanju v L., R., za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja upravičen do nadomestila v višini 25.918,26 EUR, ki jih je dolžna izplačati Slovenska odškodninska družba v gotovini, 17.998,79 EUR, ki jih je dolžna izplačati Slovenska odškodninska družba v obveznicah in 9.359,37 EUR, ki jih je dolžna izplačati Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor v gotovini (1. točka izreka).

V skladu z določbo 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena: če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR; če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo; če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko.

V reviziji tožnik predlaga spremembo sodbe, in ugoditev zahtevka v tožbi, ta zahtevek pa v skupnem seštevku predstavlja znesek 63.543,25 EUR. S tem po presoji revizijskega sodišča revident uveljavlja tudi revizijo glede na vrednost. V obravnavani zadevi je pravica oziroma obveznost stranke v dokončnem upravnem aktu izražena v denarni vrednosti, vendar znaša sporna vrednost 10.266,983 EUR. Navedeni znesek predstavlja razliko med zneskom, ki je kot nadomestilo v celokupnem seštevku priznano tožniku (53.276,42 EUR) in zneskom, ki ga zahteva tožnik v tožbi (63.543, 25 EUR). Zato določba 1. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1 (vrednostna revizija) ne pride v poštev.

Revident v reviziji ne zatrjuje konkretno in določno, katere okoliščine so podane, da bi lahko revizija bila dovoljena po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, prav tako ne navaja nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno utemeljil hude posledice (kar je revizijski razlog po 3. točki navedene določbe ZUS-1). Zgolj pavšalno zatrjevanje, da gre za kršitev ustavnih pravic, ki je posledica nepravilne uporabe materialnega prava (napačnega pravilnika) še ne more pomeniti kategorije pomembnega pravnega vprašanja in tudi ne kategorije zelo hudih posledic za tožnika.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revident v reviziji ni izkazal nobenega izmed razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot revizijsko sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.