Jedro

Sporni dogovor je veljavno sklenjen in njegova vsebina (iz katere izhajajo zaveze poslovodstva družb) ni nezakonita. Tudi če pomeni Dogovor začasno spremembo KPDŽP, ta neposredno ne posega v pravice iz pogodb o zaposlitvi. ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe kolektivne pogodbe ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Zato na podlagi 49. člena ZDR tudi morebitna določitev nižjih pravic v Dogovoru ne vpliva neposredno na pravice, ki izhajajo iz obstoječih pogodb o zaposlitvi.

Predlagatelj (sindikat) ni stranka KPDŽP in bi se na kršitve postopka o spreminjanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, ko bi k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (7. člen ZKolP). Zato tudi če bi šteli, da pomeni Dogovor (začasno) spremembo KPDŽP, pri tem ni bilo nobenih kršitev postopka, urejenega v 7. in 8. členu KPDŽP. Dogovor so namreč podpisale vse stranke KPDŽP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek predlagatelja, da se ugotovi, da dogovor z dne 19. 12. 2012 ni zakonit in nima pravnega učinka (točka I izreka). Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotnima udeležencema pa je dolžan povrniti stroške postopka v višini 2.155,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila (točka II izreka).

Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da dogovor z dne 19. 12. 2012 ni zakonit, saj je z vsebino posegel v pravice, določene v KPDŽP in pogodbah o zaposlitvi. Šlo je za spremembo pomembnih pravnih aktov, zato bi morala biti upoštevana vsa določila, ki veljajo za spremembe in dopolnitve veljavne KPDŽP (7. in 8. člen), čeprav je šlo le za začasno spremembo. Nasprotna udeleženca bi morala povabiti predlagatelja v postopek, česar pa nista storila niti naknadno zahtevala, da predlagatelj potrdi dogovor. Ker so bila kršena pravila postopka za spremembo KPDŽP, ima sporni dogovor lahko le status pogodbe med podpisnicami. Po mnenju predlagatelja poslovne odločitve poslovodstva lahko veljajo le med podpisniki sporazuma. Če se želi z odločitvami poslovodstva poseči v kolektivno pogodbo, je to potrebno storiti na način, ki je predviden za njeno spremembo (tj. vabiti v postopek vse reprezentativne sindikate v podjetju). Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Predlagatelj uveljavlja „vse pritožbene razloge“, kar pomeni, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa predlagatelj pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje med postopkom ni uporabilo ali pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, če je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je dogovor z dne 19. 12. 2012 veljavno sklenjen in da njegova vsebina ni nezakonita. Iz vsebine dogovora, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, izhajajo zaveze poslovodstva družb. Predlagatelj v pritožbi pavšalno navaja, da je vsebina Dogovora posegla v pravice, določene v KPDŽP in pogodbah o zaposlitvi, vendar tega ugovora ne konkretizira. Ne navede, v katere pravice iz KPDŽP je dogovor posegel, nobeno od določil Dogovora, ki je veljal do vključno 31. 12. 2013, pa ni takšno, da bi neposredno posegalo v pravice, ki jih zagotavlja zakon. Tudi če pomeni Dogovor začasno spremembo KPDŽP, ta neposredno ne posega v pravice iz pogodb o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami; ZDR) v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe kolektivne pogodbe ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi morebitna določitev nižjih pravic v Dogovoru ne vpliva neposredno na pravice, ki izhajajo iz obstoječih pogodb o zaposlitvi.

Uporaba določb 7. in 8. člena KPDŽP v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj po stališču Vrhovnega sodišča RS v zadevi med istimi udeleženci VIII Ips 194/2013 z dne 16. 4. 2014 navedene določbe urejajo postopek sprememb in dopolnitev KPDŽP (in tudi sklenitve nove), ki zavezuje stranke te kolektivne pogodbe. Predlagatelj pa ni stranka te kolektivne pogodbe in bi se na kršitve postopka o spreminjanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, če bi in ko bi k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (7. člen Zakona o kolektivnih pogodbah - ZKolP, Ur. l. RS, 43/2006). To pomeni, da tudi če bi šteli, da pomeni Dogovor (začasno) spremembo KPDŽP, pri tem ni bilo nobenih kršitev postopka, urejenega v 7. in 8. členu KPDŽP. Dogovor so namreč podpisale vse stranke KPDŽP. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre za poslovne odločitve poslovodstva, saj je dogovor večstranska pogodba in je njegovo veljavnost in možnost sodnega izpodbijanja presojati glede na pogodbeno naravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano prvostopenjsko sodbo.

Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.