Jedro

Razumnih razlogov za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka toženke niso ponudile. Med te ne spada njihova hipotetična bojazen o obstoju velike verjetnosti, da prihaja do neupravičenega vplivanja sodnika na odločanje drugih sodnikov istega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tem postopku je pravna pooblaščenka – odvetnica toženk po neuspešno uveljavljani zahtevi za izločitev razpravljajočega sodnika A. A., sicer začasnega predsednika Okrajnega sodišča v ..., vložila še predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, v katerem navaja, da je bil sedanji sodnik tega sodišča B. B. že v času sklepanja v tej pravdi spornih pogodb leta 1993 zaposlen pri tožeči stranki in da se je še v letih 2001 in 2002 celo udeleževal obravnav na strani Zavarovalnice skupaj s tedanjim pooblaščencem slednje – odvetnikom A. S. Ker je na Okrajnem sodišču v ... po javno dostopnih podatkih zaposlenih le devet sodnikov, se vsi sodniki med seboj poznajo. Zato obstaja po mnenju tožene stranke velika verjetnost, da prihaja do neupravičenega vpliva sodnika B. B. na odločanje v primerih udeležbe Zavarovalnice kot stranke postopka, kar naj bi se potrdilo že v dveh primerih neupoštevanja napotkov iz razveljavitvenih sklepov inštančnega sodišča v ponovnem sojenju na Okrajnem sodišču v ... in kar je toženkam omajalo vero v pošteno in nepristransko sojenje na tem sodišču. Tožena stranka se v predlogu za delegacijo pristojnosti sklicuje še na tri sklepe Vrhovnega sodišča, s katerimi je bila po njenem mnenju v primerljivih zadevah pristojnost prenesena in predlaga, naj se določi za postopanje in odločanje v tej zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje ne spadajo tisti, ki jih tožena stranka v predlogu ponovno ponuja kot povzetke iz njene zahteve za izločitev sodnika A. A. in ki so že bili izčrpani v zavrnilnem sklepu podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani Su 88/2010 z dne 29. 11. 2010 kot izločitveni razlogi in že zato ne morejo biti hkrati še tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

4. Ker toženke v predlogu smiselno zatrjujejo tudi izgubo zaupanja v poštenost in nepristranskost sojenja na sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču v njihovi zadevi, jim je treba odgovoriti, da je dvom o tako imenovani objektivni nepristranskosti sodišča lahko tehten razlog za delegacijo pristojnosti; vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva. Razumnih razlogov za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, pa toženke niso ponudile. Med te namreč ne spada njihova hipotetična bojazen o obstoju velike verjetnosti, da prihaja do neupravičenega vplivanja sodnika B. B. na odločanje drugih sodnikov istega sodišča v primerih udeležbe Zavarovalnice kot stranke postopka, ki bi tudi sicer imelo za posledico nevrednost sodniške službe tako za sodnika, ki bi to počel kot za sodnika, ki bi bil dovzeten za vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega odločanja, oprtega le na Ustavo in zakone ter njegovo sposobnost objektivnega odločanja o vseh sporih. Ker je neupoštevno tudi sklicevanje tožene stranke na po njenem izboru primerljive odločitve o delegaciji pristojnosti v dosedanji praksi Vrhovnega sodišča, ki to niso, je bilo treba po obrazloženem predlog tožene stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrniti.