Jedro

Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička. Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.

Pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog I Pg 2/2021 z dne 11. 2. 2021, zavrnilo predlog za odmero stroškov in tožniku naložilo plačati (dodatno) sodno takso v znesku 1.548,00 EUR v roku 15 dni od vročitve izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep se je iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik, predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev plačilnega naloga z dne 11. 2. 2021, sklepa sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2021 ter izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

5. Navedbe o ozadju spora med pravdnima strankama in drugih postopkih za odločitev v konkretni zadevi po presoji višjega sodišča niso pravno odločilne, zato se do njih ne bo konkretneje opredeljevalo.

6. Tožnik se v pritožbi sklicuje na sklep višjega sodišča I Cpg 202/2017 z dne 19. 4. 2017. V citirani zadevi je višje sodišče zavzelo stališče, da so spori glede izpodbijanja skupščinskega sklepa nepremoženjski spori (sodišče prve stopnje sicer niti ni zavzelo nasprotnega stališča), vendar pa se ni vsebinsko opredelilo do tega, kako se konkretno opredeli vrednost spornega predmeta v takih sporih. Višje sodišče je zgolj opozorilo na določbo drugega odstavka 30. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, ki vrednost spornega predmeta v nepremoženjskih sporih omejuje na 1 milijon eurov, kar pa v obravnavani zadevi niti ni relevantno.

7. Višje sodišče poudarja, da tožnik v obravnavani zadevi ni postavil dajatvenega zahtevka. Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička.1 Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.

8. Ni utemeljen niti argument, da je določena višine sodne takse neustavna. Višje sodišče je v prejšnji točki pojasnilo razliko med oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom, zato ne drži, da je sodišče prve stopnje enaka pravna položaja neenako obravnavalo in s tem kršilo načeli enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS. Glede na to, da tožnik zatrjuje, da bi z uspešnim uveljavljanjem spremembe skupščinskega sklepa pridobil podlago za izplačilo dobička, skladno z njegovim deležem, v znesku 17.532,58 EUR, po presoji višjega sodišča ne drži niti, da sodna taksa v višini 2.115,00 EUR krši tožnikovo pravico do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je že pojasnilo, da pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč; pavšalne špekulacije tožnika, ali bi kriterijem za pridobitev teh pravic zadostil, ne predstavljajo argumenta, ki bi vzbujal pomisleke v ustavno skladnost odmerjene sodne takse.

9. Upoštevaje vse navedeno višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se vrednost spornega predmeta v konkretnem zahtevku določi v znesku 113.040,50 EUR.

10. Tožnik sam navaja, da je znesek doplačila sodne takse, ki mu ga je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo in ki ga tudi višje sodišče sprejema kot pravilno odmerjenega, že poravnal. Posledično so njegove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na domnevno nepravilno določen rok za plačilo v III. točki izreka izpodbijanega sklepa, nebistvene.

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Galič, A., v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 119.