Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK Sklep CDn 79/2023

ECLI:SI:VSKP:2023:CDN.79.2023 Civilni oddelek

vknjižba stvarne služnosti pravno poslovna pridobitev vsebina pogodbe pogoji za vknjižbo razpolagalni pravni posel zemljiškoknjižno dovolilo zavezovalni pravni posel
Višje sodišče v Kopru
18. julij 2023

Povzetek

Sodba se osredotoča na vprašanje, ali je bila pogodba, na kateri temelji predlagani vpis služnostne pravice, ustrezna za vknjižbo, saj ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za vknjižbo stvarnih pravic potreben razpolagalni pravni posel, ne zgolj zavezovalni, kar pomeni, da pogodba ne zadostuje za ustanovitev služnosti. Sodišče je spremenilo sklep prve stopnje in zavrnilo predlagani vpis.
  • Zahteva po zemljiškoknjižnem dovolilu za vknjižbo stvarnih pravic.Ali je bila pogodba, na kateri temelji predlagani vpis, ustrezna za vknjižbo stvarnih pravic, glede na to, da ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila?
  • Narava razpolagalnega pravnega posla.Ali je zavezovalni pravni posel zadosten za pridobitev stvarne pravice, ali je potreben razpolagalni pravni posel?
  • Obseg vpisane služnosti.Ali je obseg vpisane služnosti skladen s pogodbo in ali je vpis dovoljen glede na stanje zemljiške knjige?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V času sklenitve pogodbe (leta 2001) se za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen ZZK).

Neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic je bil razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke A. A. in potrdilo odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katero je bila dovoljena vknjižba služnostne pravice dostopa in dovoza (v širini 3 metrov) pri osnovnem pravnem položaju parcele št. 697/12 katastrske občine B. B., v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 697/13, /14, /15 in /16 iste katastrske občine.

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Med drugim navaja, da pogodba, na kateri temelji predlagani vpis, nima zemljiškoknjižnega dovolila. Iz te pogodbe ne izhaja, da bi nasprotna udeleženka dovolila predmetni vpis v zemljiško knjigo. Ta pogodba (5. člen) tudi ne predstavlja pravnega naslova za ustanovitev služnosti. Ne vsebuje razpolagalnega pravnega posla. Razlogi sodišča prve stopnje so napačni in zgrešeni. Obseg vpisane služnosti tudi ni skladen s pogodbo, prav tako pa vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala ter pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem zemljiškoknjižnem postopku je predlagateljica predlagala vknjižbo služnostne pravice na podlagi notarskega zapisa pogodbe o prodaji in nakupu nezazidanega stavbnega in kmetijskega zemljišča, SV 1195/2001 z dne 22. 8. 2001, sklenjene med njo kot prodajalko in nasprotno udeleženko kot kupovalko. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da nasprotna udeleženka zemljiško knjižnega dovolila ni podala, vendar pa je štelo, da to ni ovira za predlagano vknjižbo, ker naj bi ta pogodba vsebovala zavezovalni pravni posel. 6. Temu stališču pritožbeno sodišče ne pritrjuje. Sicer drži, da se v času sklenitve omenjene pogodbe (leta 2001) za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj (23. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). To je tudi poudarjeno v sklepu VSK CDn 8000000087/2011, na katerega se sklicuje sodišče prve s stopnje1. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen tedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK). Vendar pa je tako literatura2 kot sodna praksa3 poudarjala, da je neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic šele razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel. Določbe 21. člena ZZK ni mogoče interpretirati tako, da bi bila vknjižba določene stvarne pravice dovoljena že oziroma zgolj na podlagi zavezovalnega pravnega posla. S sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla namreč nastane le obligacijska pravica upravičenca, da od zavezanca terja določeno izpolnitveno ravnanje. Šele razpolagalni pravni posel pa predstavlja to izpolnitveno ravnanje, na podlagi katerega upravičenec pridobi stvarno pravico, ki je predmet zavezovalnega pravnega posla. Ne glede na to, da ZZK vsebine razpolagalnega posla ni izrecno urejal, je bil ta posel še zmeraj tisto pravno dejanje, ki ga je moral opraviti lastnik oziroma imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, da bi pridobitelj lahko dosegel vknjižbo določene stvarne pravice. Naravo razpolagalnega pravnega posla je imela vsaka izjava, iz katere je jasno in nedvoumno izhajala bodisi volja lastnika prenesti lastninsko pravico na drugo osebo oziroma dovoliti, da tretji na nepremičnini pridobi pravico, ki omejuje ali obremenjuje lastninsko pravico; bodisi volja imetnika stvarne pravice na tuji nepremičnini, da se strinja (soglaša) s prenehanjem te pravice.4 Stvarna služnost se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. V zemljiškoknjižnem postopku mora predlagatelj dokazati obstoj takega razpolagalnega pravnega posla. Listina (pogodba), na katero se predlagateljica v tej zadevi sklicuje, temu pogoju ne zadosti. Vsebuje kvečjemu zavezo nasprotne udeleženke (kupovalke), da bo omogočila prehod oziroma služnost preko kupljenih nepremičnin do tedanjih parcel št. 697/6 in /7 (za sedanje in bodoče lastnike teh parcel), ne pa jasno izražene volje, da naj se z vpisom v zemljiško knjigo ustanovi predlagana stvarna pravica.

7. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da predlaganega vpisa ni dovolilo (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

8. Odločitev v II. točki izreka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1, v skladu s katero trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

1 V tej odločbi je Višje sodišče v Kopru izpostavilo, da za kupoprodajno pogodbo, ki je bila sklenjena v letu 1998, ni mogoče zahtevati, da bi vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, ki jo od 1. 1. 2003 v 23. členu predpisuje SPZ. 2 N. Plavšak v Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 127-128. 3 Prim. VSK sklep I Cp 846/2005 in VSL sklep I Cp 246/2001. 4 Navedeno delo, str. 119 - 120.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia