Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V času sklenitve pogodbe (leta 2001) se za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen ZZK).
Neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic je bil razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.
II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke A. A. in potrdilo odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katero je bila dovoljena vknjižba služnostne pravice dostopa in dovoza (v širini 3 metrov) pri osnovnem pravnem položaju parcele št. 697/12 katastrske občine B. B., v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 697/13, /14, /15 in /16 iste katastrske občine.
2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Med drugim navaja, da pogodba, na kateri temelji predlagani vpis, nima zemljiškoknjižnega dovolila. Iz te pogodbe ne izhaja, da bi nasprotna udeleženka dovolila predmetni vpis v zemljiško knjigo. Ta pogodba (5. člen) tudi ne predstavlja pravnega naslova za ustanovitev služnosti. Ne vsebuje razpolagalnega pravnega posla. Razlogi sodišča prve stopnje so napačni in zgrešeni. Obseg vpisane služnosti tudi ni skladen s pogodbo, prav tako pa vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenim navedbam je nasprotovala ter pritrjevala odločitvi sodišča prve stopnje.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V tem zemljiškoknjižnem postopku je predlagateljica predlagala vknjižbo služnostne pravice na podlagi notarskega zapisa pogodbe o prodaji in nakupu nezazidanega stavbnega in kmetijskega zemljišča, SV 1195/2001 z dne 22. 8. 2001, sklenjene med njo kot prodajalko in nasprotno udeleženko kot kupovalko. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da nasprotna udeleženka zemljiško knjižnega dovolila ni podala, vendar pa je štelo, da to ni ovira za predlagano vknjižbo, ker naj bi ta pogodba vsebovala zavezovalni pravni posel. 6. Temu stališču pritožbeno sodišče ne pritrjuje. Sicer drži, da se v času sklenitve omenjene pogodbe (leta 2001) za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj (23. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). To je tudi poudarjeno v sklepu VSK CDn 8000000087/2011, na katerega se sklicuje sodišče prve s stopnje1. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen tedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK). Vendar pa je tako literatura2 kot sodna praksa3 poudarjala, da je neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic šele razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel. Določbe 21. člena ZZK ni mogoče interpretirati tako, da bi bila vknjižba določene stvarne pravice dovoljena že oziroma zgolj na podlagi zavezovalnega pravnega posla. S sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla namreč nastane le obligacijska pravica upravičenca, da od zavezanca terja določeno izpolnitveno ravnanje. Šele razpolagalni pravni posel pa predstavlja to izpolnitveno ravnanje, na podlagi katerega upravičenec pridobi stvarno pravico, ki je predmet zavezovalnega pravnega posla. Ne glede na to, da ZZK vsebine razpolagalnega posla ni izrecno urejal, je bil ta posel še zmeraj tisto pravno dejanje, ki ga je moral opraviti lastnik oziroma imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, da bi pridobitelj lahko dosegel vknjižbo določene stvarne pravice. Naravo razpolagalnega pravnega posla je imela vsaka izjava, iz katere je jasno in nedvoumno izhajala bodisi volja lastnika prenesti lastninsko pravico na drugo osebo oziroma dovoliti, da tretji na nepremičnini pridobi pravico, ki omejuje ali obremenjuje lastninsko pravico; bodisi volja imetnika stvarne pravice na tuji nepremičnini, da se strinja (soglaša) s prenehanjem te pravice.4 Stvarna služnost se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. V zemljiškoknjižnem postopku mora predlagatelj dokazati obstoj takega razpolagalnega pravnega posla. Listina (pogodba), na katero se predlagateljica v tej zadevi sklicuje, temu pogoju ne zadosti. Vsebuje kvečjemu zavezo nasprotne udeleženke (kupovalke), da bo omogočila prehod oziroma služnost preko kupljenih nepremičnin do tedanjih parcel št. 697/6 in /7 (za sedanje in bodoče lastnike teh parcel), ne pa jasno izražene volje, da naj se z vpisom v zemljiško knjigo ustanovi predlagana stvarna pravica.
7. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da predlaganega vpisa ni dovolilo (3. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).
8. Odločitev v II. točki izreka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1, v skladu s katero trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka.
1 V tej odločbi je Višje sodišče v Kopru izpostavilo, da za kupoprodajno pogodbo, ki je bila sklenjena v letu 1998, ni mogoče zahtevati, da bi vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, ki jo od 1. 1. 2003 v 23. členu predpisuje SPZ. 2 N. Plavšak v Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1998, str. 127-128. 3 Prim. VSK sklep I Cp 846/2005 in VSL sklep I Cp 246/2001. 4 Navedeno delo, str. 119 - 120.