Jedro

Omejitev dedovanja (zapuščine) po določbi 128. člena ZD se opravi tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da zapuščina po pok. A. A. obsega nepremičnine parc. št. 2/20, 3/3 in 3/9, vse k. o. ..., ter denarna sredstva na tekočem računu pri ..., št. računa SI56 ... (I. točka izreka). Celotno zapuščino je preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko sklepa se pravočasno pritožuje Republika Slovenija, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je skladno s 128. členom Zakona o dedovanju (ZD) predlagala omejitev dedovanja do zneska 972,60 EUR. Sodišče prve stopnje o njenem predlogu ni odločalo in iz zapuščinske mase ni izločilo premoženja, ki ustreza vrednosti prijavljene terjatve. Takšno postopanje je materialnopravno napačno in v nasprotju z namenom 128. člena ZD. Premoženje zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete socialne pomoči, ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino, zato tudi ne more biti predmet prenosa v stečajno maso zapuščine brez dedičev. Sodišče mora v zapuščinskem postopku torej primarno odločiti o vloženem predlogu za omejitev dedovanja ter ustrezen del premoženja prenesti v last dajalke socialnih transferjev, morebitni preostanek pa je nato predmet prenosa v stečajno maso zapuščine brez dedičev. Terjatev dajalca pomoči je prednostna, zato ima možnost biti poplačan pred vsemi ostalimi upniki.

3. Upnik B. D. je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Kot bistveno navaja, da se v primeru stečaja zapuščine brez dedičev določila o omejitvi dedovanja ne upoštevajo. Namen stečaja zapuščine je namreč poplačilo upnikov in preprečitev njihovega razlikovanja. Zapuščina postane del stečajne mase, ki se bo razdelila med upnike pokojnega zapustnika, morebitni preostanek pa bo pripadel Republiki Sloveniji. Na nepremičninah, ki so predmet dedovanja, je na podlagi zastavne pogodbe z dne 29. 1. 2000 vknjižena zastavna pravica za zavarovanje upnikove denarne terjatve do pok. A. A. Hipoteka je bila vknjižena, preden je začel zapustnik prejemati denarno socialno pomoč. Prav tako je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka v korist R. V., v njeno korist je vknjižena tudi prepoved odtujitve nepremičnine.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz spisa in ugotovitev izpodbijanega sklepa so razvidna naslednja dejstva: - zapustnik A. A. je umrl dne ... 10. 2016, - ob smrti je bila lastnik nepremičnin parc. št. 2/20, 3/3 in 3/9, vse k. o. ... ter denarnih sredstev na bančnem računu, - več upnikov je v zapuščinskem postopku prijavilo svoje terjatve, - dne 16. 12. 2016 je Republika Slovenija podala predlog za omejitev dedovanja po 128. členu ZD v višini 972,60 EUR, saj je zapustnik prejemal denarno socialno pomoč, - zapustnikovi edini dedinji sta se dedovanju odpovedali, - ker je šlo za zapuščino brez dedičev, je sodišče dne 1. 2. 2017 objavilo oklic neznanim upnikom, znane upnike pa obvestilo o zapuščini brez dedičev (drugi odstavek 142.a člena ZD), - dne 14. 7. 2017 je upnik B. D. podal zahtevo za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev in ji priložil predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev (142.b člen ZD), - sodišče prve stopnje je dne 12. 9. 2017 izdalo izpodbijani sklep, v katerem je ugotovilo obseg zapuščine in jo v celoti preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev, - o predlogu Republike Slovenije za omejitev dedovanja se ni izreklo.

6. Predmet odločanja v pritožbenem postopku je vprašanje: ali mora sodišče tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev omejiti dedovanje po 128. členu ZD in v stečajno maso zapuščine brez dedičev prenesti le presežek zapustnikovega premoženja, ali pa se v primeru stečaja zapuščine brez dedičev določba 128. člena ZD ne uporablja ter se zato v stečajno maso prenese celotno premoženje zapustnika.

7. V skladu s prvim odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

8. Če je zapustnik užival denarno socialno pomoč, torej ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, določene v predpisih o socialnem varstvu. To premoženje ne spada v zapuščino in ne preide na dediče, temveč v trenutku zapustnikove smrti postane last države ali občine, razen če so se dediči vrednost dane pomoči zavezali povrniti.

9. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C) v letu 2016 je bila dotedanja ureditev stečaja zapuščine brez dedičev bistveno spremenjena. V 142.a in 142.b členih ZD je bila pravica vložiti predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev in zahtevati prenos te zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev z Republike Slovenije prenesena na zapustnikove upnike, ki imajo interes, da se iz zapustnikovega premoženja poplačajo. Če upniki stečaja zapuščine brez dedičev ne predlagajo, slednja postane last Republike Slovenije, ki pa za zapustnikove dolgove ne odgovarja.

10. Določbi 142.a in 142.b členov ZD sta uvrščeni v poglavje, ki ureja odgovornost dedičev in Republike Slovenije za zapustnikove dolgove.

11. Po 142. členu ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, torej vrednosti, ki jo prejme, potem ko se dedovanje v korist države ali občine že omeji. Upnikom je tako za poplačilo njihovih terjatev na razpolago vrednost zapustnikovega premoženja, zmanjšana za ustrezno vrednost prejete socialne pomoči. 12. Stečaj zapuščine brez dedičev se po uveljavitvi ZD-C vodi na predlog in v interesu upnikov. Slednji ob odsotnosti dedičev in izključitvi odgovornosti Republike Slovenije za dolgove zapustnika do poplačila svojih terjatev ne morejo priti na drug način kot v stečajnem postopku. Namen stečaja zapuščine brez dedičev je torej zagotoviti upnikom enako možnost poplačila, kot bi jo imeli v primeru zapuščine z dediči, le da na mesto dedičev kot subjekt odgovornosti za zapustnikove dolgove stopi stečajna masa zapuščine brez dedičev. Ker premoženje, ki ustreza predpisani vrednosti prejete socialne pomoči, ne spada v zapuščino v primeru znanih dedičev, ne spada niti v zapuščino brez dedičev, s tem pa tudi ne v stečajno maso te zapuščine.

13. Res je, da po 1. točki tretjega odstavka 418. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev sodijo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Vendar pa je treba upoštevati, da se že s trenutkom smrti ustrezna vrednost socialne pomoči iz zapustnikovega premoženja izloči, zato se v stečajno maso prenese le premoženje, ki to vrednost presega. Tudi v primeru, ko zapustnik nima dedičev, dejstvo, da je ob smrti razpolagal s premoženjem, namreč kaže na to, da bi lahko za preživljanje uporabil svoja sredstva in premoženje. Če bi to storil, pa bi bila za poplačilo upnikov po njegovi smrti na razpolago le vrednost zapustnikovega premoženja, zmanjšana za stroške preživljanja, ki jih je kril dajalec socialne pomoči. 14. Položaj dajalca socialne pomoči zakon ureja posebej in ga v razmerju do ostalih zapustnikovih upnikov1 privilegira. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da bi dajalec socialne pomoči v primeru stečaja zapuščine brez dedičev takšen položaj izgubil, medtem ko bi ostali upniki zapustnika pridobili pravico poplačati se iz večje vrednosti premoženja kot bi jim bila na razpolago v primeru dedovanja zapustnikovih dedičev.

15. Če so izpolnjeni predpisani pogoji, se omejitev dedovanja (zapuščine) po določbi 128. člena ZD opravi tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev.

16. Ker sodišče prve stopnje pred prenosom zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev ni odločalo o omejitvi dedovanja, je napačno uporabilo 128. in 142.b člen ZD, zaradi tega pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi Republike Slovenije ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o omejitvi dedovanja v korist Republike Slovenije. Če bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji zanjo, bo moralo v stečajno maso zapuščine brez dedičev prenesti le presežek zapustnikovega premoženja. Pri odločanju bo moralo upoštevati navedbe upnika B. D., da sta pri zapustnikovih nepremičninah vknjiženi hipoteki, nastali preden je začel zapustnik prejemati socialno pomoč. Ti hipoteki s smrtjo zapustnika nista prenehali, prav tako na njun obstoj ne vpliva morebiten prenos lastninske pravice na zapustnikovih nepremičninah.

1 Ti so s tem, ko za časa zapustnikovega življenja niso izterjali svojih terjatev, prav tako prispevali k nastanku oziroma ohranitvi njegovega premoženja.