Jedro

Tožnika sta se z vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga ter zato, ker v tožbi ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, je 13. 7. 2010 izdala sklep in odločbo št. 02112-317/2010-5. S sklepom je v en postopek združila zahtevo solastnikov A.A. in B.B., za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije in zahtevo solastnikov C.C. in D.D., za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje. V odločbi je ugotovila, da se v k.o. …, kot urejena evidentira meja parcele 303/8 s sosednjimi parcelami 303/1, 303/2 in 303/7 in 712/8; da se v katastrski občini …, kot urejena evidentira meja parcele 303/2 s sosednjimi parcelami, 303/7 in 712/8 in da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ukinejo parcele 303/2 in nastanejo nove parcele 303/9 in 303/10. Odločeno je bilo tudi, da se grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškoknjižnimi točkami in opisanimi parcelnimi številkami priloži kot obvezna priloga temu aktu.

Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil zahtevam strank priložen ustrezen enoten elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškemu katastru (v nadaljevanju Pravilnik), izdelalo geodetsko podjetje E., d.o.o., in ki je bil potrjen 15. 6. 2010. Ker je bilo ugotovljeno, da se zahteve strank opirajo na isto oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, je bilo treba skladno z 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odločiti, da se začne in vodi en sam postopek. Na podlagi določbe 28. in 48. člena ZEN se postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije izvede na zahtevo lastnika parcele. Ugotovljeno je bilo, da so vložniki zahtev lastniki parcel v postopku. Prav tako je iz elaborata razvidno, da so kot stranke v postopku mejne obravnave na terenu, dne 31. 3. 2010, sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel in da so te stranke na mejni obravnavi, v zapisniku št. 05-03/2010 z dne 31. 3. 2010, tudi podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Občino Zreče, ki v mejni obravnavi ni sodelovala, je 6. 7. 2010 Geodetska uprava pozvala k izjavi, ki je bila podana 13. 7. 2010 in se je Občina Zreče s potekom predlagane meje strinjala. Geodetska uprava je nadalje ugotovila tudi, da je pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v istem postopku pred parcelacijo, na podlagi enotnega elaborata. Parcelacija parcele 303/2 v delu, ki po dejanski rabi ni gozd, pa se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik predmetne parcele.

O pritožbi zoper navedeni sklep in odločbo je odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, z odločbo št. 3532-162/2010/2 z dne 11. 3. 2011 in pritožbo C.C. in D.D., zavrnilo. Pojasnilo je, da sta pritožnika vložila zahtevo za ureditev meje parcele, katera lastnika sta nedavno postala. Navajala sta, da se geodet pritožnikoma ni posvečal toliko, kot bi se skladno z zakonom moral, vendar listinska dokumentacija temu ne pritrjuje. Pritožnika nista podala navedb o morebitnih napačnih postavitvah mejnikov, ne na mejni obravnavi, ne na zapisnik, ne v pritožbi. Mejniki za označitev meje so bili namreč večinoma že postavljeni na podlagi IDPOS 5012 in IDPOS 64, zaradi česar skic geodet ni bil dolžan upoštevati. V določbi 44. člena ZEN je namreč določeno, da se urejena meja na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra, in da geodetsko podjetje lahko označi mejo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel s predlagano mejo soglašajo.

Tožnika v tožbi navajata, da se ne strinjata z meritvami in iskanjem mejnikov na parceli 303/8 k.o. …, ki jih je opravljal geodet F.F. Pojasnjujeta, da sta pri tem geodetu vložila vlogo za iskanje mejnikov na parceli 303/8, ker je G.G. odstranil mejnik izpred vhoda hiše, ki je še bil viden, ko sta kupila to nepremično in s tem prepovedal dostop ceste do hiše in vstop v kletne prostore. Stroške geometra sta plačala sama, geometer pa ni upošteval skice, ki je vrisana v zemljiško knjigo. S tem, ko sta F.F. in G.G. postavila mejnike na sosedovo kmetijo, od katere je že bila prej odmerjena parcela in vpisana v zemljiško knjigo, sta namerila približno 19 m² več zemljišča. Zahtevata, da geometer poišče mejnike po stari skici parcele 303/8, če pa to ni možno, pa zahtevata vračilo plačila geometra v višini 881,59 EUR. V dopolnitvi tožbe pojasnjujeta tudi, da sta nepremično kupila pred 5 leti in od takrat ni bilo nič spremenjenega. Parcela je do danes iste velikosti in oblike. Pojasnjujeta tudi, da imata pri sosedu A.A. in B.B. vpisano služnostno pot do hiše, ki pa jo G.G. preprečuje. Smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da postopek za evidentiranje urejene meje poteka po določbah III. poglavja ZEN, ki v določbi drugega odstavka 29. člena zahteva, da je elaboratu ureditve meje treba priložiti tudi zapisnik mejne obravnave. Gre torej za listino, ki je upoštevaje določbo prvega odstavka 32. člena ZEN sestavni del elaborata ureditve meje, in ki mora vsebovati vse v določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZEN navedene sestavine. ZEN tako v drugem odstavku določa, da se v zapisniku o mejni obravnavi zapiše tudi njen potek, udeleženec mejne obravnave pa mora zapisnik podpisati. Po vpogledu v podatke upravnega spisa sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi (kar med strankama niti ni sporno) elaborat zemljiško katastrske meritve vsebuje tudi zapisnik mejne obravnave z dne 31. 3. 2010, ki so ga navzoče stranke, tudi tožnika v tem upravnem sporu, podpisala in na njegovo vsebino nista imela pripomb. Iz zapisnika izhaja tudi, je bil potek meje parc. št. 303/8 določen v predhodnih postopkih IDPOS št. 5012 in 64 in na tej osnovi so bili mejniki št. 1219, 1214, 21215 in 1216 v naravi odkriti, lastnikom pa razložen njihov potek. Iz zapisa poteka mejne obravnave izhajajo tudi razlogi, zaradi katerih prihaja do „malenkostnih razlik pri zavarovalnih frontih“, ter razloženo, da se je mejnik št. 1218 v naravi postavil na osnovi IDPOS št. 64, mejnik št. 1217 pa v naravi na osnovi podatkov katastra ter dogovora z lastnikom parc. št. 303/1, tako da objekt z napuščem nedvoumno stoji na parc. št. 303/8. Prav tako je zapisano, da so meje v točkah 1221 in 1222 urejene na osnovi IDPOS št. 5012, in da so tako urejene meje za navzoče lastnike nesporne in ne odstopajo od zavednih mej v zemljiškem katastru. Iz podpisov strank v postopku je razvidno tudi, da sta se tožnika s vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga, ter zato ker v tožbi tožnika ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.