Jedro

Sodba druge stopnje se opira na napačen povzetek tožnikove izpovedbe o poteku mejne črte. Gre za odločilno okoliščino, saj je spor med strankama prav o tem, do kod je toženka uživala sporno zemljišče.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se vrne zadeva temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika I. G. (v nadaljevanju tožeča stranka) za izročitev v posest parcele št. 70, njiva, vl. št. 343 k.o... in delov parcel 56/1 in 57/1, obe travnik, vl. št. 82 k.o... Ugodilo pa je nasprotnemu tožbenemu zahtevku A. Ž. (v nadaljevanju tožena stranka) za ugotovitev, da je lastnica teh zemljišč in tožniku naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 70 vl. št. 343 k.o... Tako je odločilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka imela sporno zemljišče v posesti od leta 1956 dalje, ko ga je v takem obsegu kupil njen pravni prednik.

Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo in razveljavilo sodbo prve stopnje v delu, ki se nanaša na parceli 56/1 in 57/1 k.o..., ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotno tožbo je v delu, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine, zavrglo. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrditev prvostopne odločitve o priposestvovanju parcele št. 70 k.o... je oprlo tudi na ugotovitev, da je tožnik sam pokazal potek meje od točke E do točke A skice.

Proti sodbi druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena in iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodbi očita, da je pritrdila napačni prostorski predstavi sodišča prve stopnje in zato potrdilo napačno dokazno oceno. To velja za traso ceste, ki je tekla po sporni parceli. V tem delu je bilo pravno napačno odločeno o priposestvovanju, saj bi šlo lahko samo za priposestvovanje služnostne pravice voženj. V zvezi s tem navaja, da niso bila pravilno ocenjena pričevanja M. C., M. B., M. K. in L. Č., zaradi česar je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodba se sklicuje na tožnikovo izpovedbo o poteku meje od točke E do točke A, kar pa je v nasprotju z zapisnikom o zaslišanju tožnika z dne 27.6.1997, iz katerega izhaja, da je pokazal mejo v črti med točkama I in H. V tem delu so razlogi sodbe glede odločilnih dejstev v nasprotju z vsebino zapisnika. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbo druge stopnje tako, da tudi v preostalem izpodbijanem delu razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljevanju ZPP.

Revizija je utemeljena.

Izpodbijanje dejanskih ugotovitev, ki naj bi bile po navedbah revizije napačne zaradi zmotne dokazne ocene, ne more biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče ne presoja pravilnosti dokazne ocene. Preizkus, ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, lahko opravi samo na podlagi dejanskega stanja, kakršno je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. Zato revizija v tistem delu, v katerem se ukvarja z dokazno oceno in ugotavljanjem dejanskega stanja, ni utemeljena.

Utemeljen pa je revizijski očitek, da je sodba druge stopnje napačno povzela vsebino zapisnika o zaslišanju tožnika. Tožnik je namreč na glavni obravnavi dne 27.6.1997 na kraju samem, ko je bil zaslišan kot stranka o poteku meje na spornem zemljišču izpovedal, da se je njegovo zemljišče raztezalo vzhodneje od črte I - H. Večkrat in določno se je skliceval na to mejno črto, nikoli pa na črto od točke E do točke A, kot to na strani 5 navaja sodba druge stopnje. Na ta napačni povzetek zapisnika o tožnikovi izpovedbi se opira sodba druge stopnje, ko potrjuje prvostopno ugotovitev o meji na spornem zemljišču. Gre za odločilno okoliščino, saj je spor med strankama prav o tem, do kod je toženka uživala sporno zemljišče. Tožnikovo izpoved o tem je sodišče vzelo kot dokaz, ki potrjuje ugotovitev o poteku mejne črte, kakršno so pokazale priče. Zato gre za bistveno okoliščino. Očitek, da je podano nasprotje med povzetkom zapisnika o izpovedbi tožnika in med resnično vsebino tega zapisnika, je utemeljen. To pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki jo tožeča stranka izrečno uveljavlja z revizijo.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na prvem odstavku 394. člena ZPP. Sodišče druge stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju o pritožbi tožeče stranke upoštevati dejansko vsebino zapisnika o zaslišanju tožnika in presoditi njen pomen glede na ostale dokaze.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.