Jedro

Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.

Izrek

Pritožbi zagovornika obd. J.P. se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi glede kaznivega dejanja pod točko 1, v odločbah o posameznih kaznih, enotni kazni, preklicu pogojne obsodbe, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obd. J.P. z dejanjem pod tč. 1 spoznan za krivega kaznivega dejanja gozdne tatvine po III. v zvezi z II. in I. odst. 158.čl. KZ RS, z dejanjem pod 2 pa kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 71. čl. KZ RS. Za prvo navedeno kaznivo dejanje mu je bila določena kazen treh mesecev zapora in 15.000,00 tolarjev denarne kazni, ki jo je dolžan plačati v dveh mesecih, za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja pa kazen 1 meseca zapora. Hkrati mu je bila preklicana pogojna obsodba, izrečena s pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v X, enote v X, z dne 28.1.1993, v kateri mu je bila za kaznivo dejanje po II.

odst. 54. čl. KZ RS določena kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let, nakar mu je bila izrečena enotna kazen 8 mesecev zapora.

Plačila stroškov kazenskega postopka je bil po 4. odst. 98. čl. ZKP oproščen, oškodovanka H.P. pa je bila z uveljavljanim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki izpodbija krivdo v zvezi s kaznivim dejanjem gozdne tatvine, z uveljavljanjem pritožbenih razlogov, navedenih v 363. čl. ZKP. Za to kaznivo dejanje predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje, sicer pa se pritožuje tudi zoper odločbo o kazni glede obeh kaznivih dejanj ter zoper preklic pogojne obsodbe s predlogom, da sodišče druge stopnje obdolžencu za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja določi milejšo kazensko sankcijo in da pogojne obsodbe ne prekliče. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenimi pomisleki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje gozdne tatvine, da je napadena sodba preuranjeno zaključila obdolženčev tatinski namen pri poseku in delni prodaji lesa, last obdolženčeve stare matere in je dokazni postopek v tem pogledu tudi v objektivnem smislu nepopolno ugotovilo. Ni preverilo obdolženčevega zagovora, da si iz izkupička za delno prodan les zase ni prisvojil ničesar, ampak je denar vložil za nakup 10 nakladalk sena, vrednost ene nakladalke naj bi bila 20.000 tolarjev, kupil naj bi tudi 4 prašiče in 35 kokoši /za skrinjo/. Tega dela zagovora sodišče prve stopnje ni preverjalo, ko bi lahko obdolženec navedel, od koga je kupil seno, prašiče in kokoši, ko po drugi strani tudi sama oškodovanka ter priča F.P., ki je oškodovankin sin in obdolženčev stric zatrjujeta, da je obdolženec res nakupil nekaj sena. Upoštevati je, da obdolženec živi na kmetijskem posestvu z zdaj 91-letno staro materjo H.P., ki je lastnica posestva, ter s svojo materjo ter da vsaj v fizičnem smislu, če ne že v gospodarskih odločitvah, kmetuje na posestvu stare matere. Takšen odnos pa zaenkrat ne kaže tatinskega namena, ki se zahteva za kaznivo dejanje gozdne tatvine, čeprav bi se morda z dopolnitvijo dokaznega postopka pokazalo, da je obdolženec tudi kakšen manjši znesek zadržal zase.

Tudi ni ugotovljeno, kakšni so sicer odnosi z obdolžencem in pravo lastnico H.P. pri gospodarjenju na kmetiji v tem smislu, da obdolženec priznava, da stare matere kot prave lastnice gozda ni vprašal za dovoljenje za posek 38 bukovih dreves v skupni izmeri 54 prostorninskih metrov, od česar naj bi del lesa, nekaj manj kot 30 prostorninskih metrov prodal, ostalo pa obdržal za domačo uporabo. V navedenem smislu bo treba dokazni postopek dopolniti tako v objektivnih in tudi v subjektivnih smereh in šele potem ocenjevati, ali so res podani vsi zahtevani elementi za kaznivo dejanje gozdne tatvine.

V zvezi z razveljavitvijo krivde glede navedenega kaznivega dejanja je bilo treba razveljaviti tudi kazen za to kaznivo dejanje, kot tudi kazen, ki je bila obdolžencu določena za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja, pa tudi odločitev o preklicu pogojne obsodbe, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka. Krivdo glede kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja obdolženec priznava in je v pritožbi ne izpodbija, ima pa prav v oceni, da utegne biti določena kazen 1 meseca zapora prestroga kazenska sankcija, v kolikor bi se pokazalo, da kaznivo dejanje gozdne tatvine ni storjeno in da gre torej za manjši obseg kriminalne dejavnosti, ki ima tudi vpliv na izbiro kazenske sankcije in odmero kazni. V zvezi s preklicano pogojno obsodbo, ki je priložena kazenski zadevi pa je razvidno, da gre zakaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, povzročene z nevarnim sredstvom ob priliki nekega spora in fizičnega spopada, ki se je začel zaradi prepovedi takratnega oškodovanca obdolžencu, da bi peljal živino na pašo mimo oškodovančeve hiše. Tehtneje bo treba presoditi, ali je v danem primeru glede na takrat podane okoliščine primeren preklic pogojne obsodbe, ko bo treba ponovno pretehtati tudi kazensko sankcijo za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja, ki ga je obdolženec storil v specifičnih okoliščinah. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi obrambe v celoti pritrdilo in izpodbijano sodbo v obsegu, kot je bila napadena s pritožbo razveljavilo.