20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 290/2000 z dne 14. 12. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2071/99 z dne 15. 3. 2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče druge stopnje je v pravdnem postopku spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožečih strank in pritožnici naložilo izpraznitev stanovanja, pritožničin nasprotni tožbeni zahtevek na sklenitev najemne pogodbe pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da pritožnica nima sklenjene najemne pogodbe z lastnikom stanovanja, zato biva v stanovanju brez pravnega naslova, ter da ne spada v krog ljudi, s katerimi bi bila tožeča stranka v skladu s 56. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - SZ) dolžna skleniti najemno pogodbo. Zoper tako sodbo Višjega sodišča je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Višjega sodišča in sklep Vrhovnega sodišča. Meni, da je odločitev Višjega sodišča v neskladju s 155. členom Ustave ter z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) in s Protokolom št. 1 k EKČP, ker posega v njene pridobljene pravice. Kršitve ustavnih pravic pa pritožnica očita tudi Vrhovnemu sodišču. Meni, da bi morala biti revizija v njeni zadevi dovoljena, saj naj bi šlo pri sporih iz najemnih razmerij za spore glede zakonito pridobljenih pravic, zato dopustnost revizije ne bi smela biti odvisna od navedene vrednosti spora.

B.

3.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožničino revizijo, ker je ugotovilo, da v tožbi navedena vrednost spornega predmeta po predpisih ki jih je bilo v tem primeru treba uporabiti, ne zadošča za dovoljenost revizije. V presojo, ali je odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno in samovoljno. Pritožnica ni posebej navedla, katera ustavna pravica naj bi ji bila kršena z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča, izhajajoč iz njenih navedb v ustavni pritožbi pa je Ustavno sodišče presojalo, ali je sklep očitno napačen in zaradi tega v nasprotju z 22. členom Ustave.

4.Izpodbijanemu sklepu Vrhovnega sodišča pa tega ni mogoče očitati. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, katere predpise in katere njihove določbe je sodišče uporabilo pri odločanju. Odločitev o zavrženju revizije je logična in ustrezno obrazložena ter ji ni mogoče očitati, da je arbitrarna. Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča pritožnici očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.

5.Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija tudi v izreku navedeno sodbo Višjega sodišča. V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega se vlaga. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne zavaruje roka za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi je bila pritožničina revizija zoper izpodbijano sodbo Višjega sodišča zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev Ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo sodbe Višjega sodišča pritožnici. Iz opravilne številke sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 290/2000 je razvidno, da je pritožnica revizijo zoper izpodbijano sodbo vložila v letu 2000. Glede na to, da je morala biti pritožnici izpodbijana sodba Višjega sodišča vročena pred vložitvijo revizije (torej v letu 2000) in da je ustavno pritožbo vložila dne 9. 3. 2001, je nedvomno, da se je šestdesetdnevni rok za vložitev ustavne pritožbe iztekel pred 9. 3. 2001. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo kot prepozno.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik