25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Zoper ustavnega pritožnika je bil uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po drugem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ).

2.Pritožnik je ustavno pritožbo vložil "zaradi grobo prekršenih temeljnih človekovih svoboščin, protipravnega predkazenskega postopka, vodenja protipravne policijske evidence in protipravnega prenašanja in posredovanja lažnih podatkov o sebi". Zatrjuje, da so mu bile z ravnanjem delavcev Ministrstva za notranje zadeve in delavcev Okrožnega državnega tožilstva kršene ustavne pravice iz 21. člena (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva), 22. člena (enako varstvo pravic), 34. člena (pravica do osebnega dostojanstva in dedovanja) in 35. člena (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Ustave. Iz dopolnitve ustavne pritožbe z dne 21. 2. 2001, ki jo je podal na podlagi poziva Ustavnega sodišča in naknadnih vlog, je razvidno, da konkretno izpodbija štiri "akte" - obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti št. KT 133/99, kazensko ovadbo delavcev Kriminalistične službe PU Murska Sobota, policijsko evidenco, ki se vodi na PU Murska Sobota, ter objavo Ministrstva za notranje zadeve dne 10. 6. 1999 v TV Dnevniku na TV Slovenija.

Predlaga obravnavo pred izčrpanjem pravnih sredstev. Navaja, da v njegovem primeru ne gre za kaznivo dejanje, kar bi, glede na dejstva in nasprotne dokaze, ki jih je podal, morale pooblaščene uradne osebe ugotoviti, še preden je bil vložen obtožni predlog. Od Ustavnega sodišča pričakuje, da bo doseglo, da bodo kršitelji za svoja dejanja odgovarjali in da bo proti njemu vloženi obtožni predlog zavržen oziroma, da bodo državni organi odstopili od neutemeljenega pregona proti njemu.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavno pritožbo lahko vloži zoper posamični akt državnega organa, s katerim se domnevno krši človekova pravica ali temeljna svoboščina. Obtožni akt državnega tožilca ni posamični pravni akt, s katerim se odloča o pritožnikovih pravicah oziroma obveznostih, temveč akt stranke v kazenskem postopku. O pritožnikovih pravicah in obveznostih, kakor tudi o obtožbi proti njemu lahko odloči le z zakonom ustanovljeno sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave) in šele odločitev sodišča je po poprejšnji izčrpanosti vseh pravnih sredstev (51. člen ZUstS) dovoljeno izpodbijati zaradi domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zoper akt stranke v postopku, ki je z zakonom legitimirana za vložitev obtožbe v kazenskem postopku, ustavna pritožba ni dovoljena. Ustavna pritožba tudi ni dovoljena zoper kazensko ovadbo, ki predstavlja le naznanilo državnemu tožilcu o storjenem kaznivem dejanju. Tudi z njo se namreč ne odloča o pritožnikovih pravicah in obveznostih. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zoper obtožni predlog kakor tudi zoper kazensko ovadbo zavreči.

4.V zvezi z zatrjevanim nezakonitim vodenjem policijske evidence ter nezakonito objavo v medijih kakor tudi nezakonitimi dejanji delavcev Ministrstva za notranje zadeve in delavcev Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, ki naj bi po mnenju pritožnika kazali na njihove škodoželjne namene v razmerju do njega, pa pritožnik ne izkazuje, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal predvideno sodno varstvo.

Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-185/95 z dne 24. 10. 1996, OdlUS V, 186).

Kolikor pritožnik uveljavlja kršitev ustavnih pravic zoper dejanja delavcev Ministrstva za notranje zadeve in Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti zunaj okvirov samega kazenskega postopka, ni izkazal, da bi to sodno varstvo izčrpal.

5.V tistem delu, v katerem pritožnik uveljavlja kršitev ustavnih pravic v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku, je treba ugotoviti, da je glede na določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS tovrstne kršitve praviloma mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo šele po izčrpanih pravnih sredstvih zoper sodbo v kazenskem postopku. Pritožnik ni izkazal, da bi v kazenskem postopku izčrpal vsa (redna in izredna) pravna sredstva. Ustavno sodišče je dne 5. 4. 2001 sicer obvestil, da je bila zoper njega izrečena obsodilna sodba, zoper katero naj bi se tudi pritožil. Vendar ustavne pritožbe na navedeno sodbo ni razširil niti ni izkazal, da bi bila sodba pravnomočna. To pa kaže na to, da vsa pravna sredstva zoper sodbo v kazenskem postopku še niso izčrpana, zaradi česar je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu kot preuranjeno zavreči.

6.Pritožnik je sicer predlagal obravnavo ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva, vendar je treba ugotoviti, da njegovemu predlogu ni bilo mogoče slediti, saj kot je razvidno iz 4. in 5. točke obrazložitve tega sklepa, v prvem primeru sploh ni izrabil možnosti sodnega varstva, v drugem primeru pa ni bilo odločeno niti o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom in na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer