Jedro

Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči tudi brez razpisa naroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

III. Drugotožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v višini 1.922,72 EUR, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v pretežnem delu vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45406/2011 z dne 8. 4. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka. Toženima strankama je še naložilo, da sta dolžni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.230,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo sta se pravočasno pritožili toženi stranki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, ni pa utemeljena v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko.

Glede prvotožene stranke

5. Pritožbeno sodišče po vpogledu v poslovni register AJPES ugotavlja, da se je zoper prvotoženo stranko dne 21. 9. 2012 začel stečajni postopek. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana dne 24. 9. 2012, kar je po začetku stečajnega postopka nad prvotoženo stranko. Ker so z dnem začetka stečajnega postopka zoper prvotoženo stranko dne 21. 9. 2012 nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je prišlo do prekinitve pravdnega postopka v tej zadevi (205. člen ZPP). Dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj (207. člen ZPP), kar pomeni, da tudi ne more izdati sodbe zoper prvotoženo stranko. Zaradi bistvene kršitve postopka je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na prvotoženo stranko, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Skladno z drugim odstavkom 205. člena ZPP bo sodišče prve stopnje izdalo sklep o prekinitvi postopka.

Glede drugotožene stranke

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da je izdalo sodbo brez glavne obravnave, četudi bi jo po pritožbenem stališču moralo opraviti.

7. Glavna obravnava je v načelu obligatorna institucija civilne pravde. Pravilo je, da se sodba lahko izda samo na glavni obravnavi, izjeme od tega pravila pa so dopustne le v zakonsko določenih primerih. Takšne izjeme zakon (ZPP) določa v postopku v sporu majhne vrednosti (454. člen ZPP) in v postopku v gospodarskih sporih (488. člen ZPP). V obeh primerih gre za postopke, ki dajejo večji pomen pisnosti, zlasti glede dolžnosti strank navajati odločilna dejstva in predlagati ustrezne dokaze; glavna obravnava pa je v teh postopkih praviloma namenjena le še izvajanju dokazov. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje oprlo na določilo 488. člena ZPP, ki določa, da, kadar sodišče po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da tega določila ni mogoče uporabiti v pravdnih postopkih, ki se nadaljujejo po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zgolj zato, ker se v takšnem postopku odgovor na tožbo ne vlaga, ne pomeni nezmožnosti uporabe 488. člena ZPP. V takem primeru lahko sodišče prve stopnje odločitev o neizvedbi naroka za glavno obravnavo opre na tisto vlogo tožene stranke, ki je po vsebini in funkciji najbolj primerljiva z odgovorom na tožbo, saj se nadaljevani pravdni postopek po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi v ničemer ne razlikuje od rednega pravdnega postopka. Naravo odgovora na tožbo ima tako lahko bodisi ugovor zoper izdani sklep o izvršbi bodisi pripravljalna vloga tožene stranke med postopkom. V obravnavani situaciji je imela tožena stranka možnost odgovoriti na tožbo v obeh navedenih vlogah.

9. Smisel določila 488. člena ZPP je torej v tem, da sodišču v primeru, ko dokazov ni treba izvajati, omogoči, da v zadevi odloči brez glavne obravnave. Dokazov ni treba izvajati v primeru nespornih dejstev. Nesporna dejstva pa so v skladu z določilom 214. člena ZPP dejstva, ki jih je stranka izrecno priznala, pa tudi dejstva, ki jih ni zanikala ali jih je zanikala brez navajanja razlogov (če so ta dejstva v njenem spoznavnem področju).

10. Tožena stranka je zoper sklep o izvršbi vložila povsem pavšalen ugovor, da ji ni jasno, kaj tožeča stranka terja in da ne ve, na kaj se listine nanašajo. Zaslišanje obeh strank, ki sta jih toženi stranki predlagali v dokaz teh trditev, je bilo nepotrebno (prvostopno sodišče je tem trditvam smiselno sledilo s tem, ko je pozvalo tožečo stranko k dopolnitvi tožbe). Trditve tožene stranke, da storitve niso bile opravljene, pa predstavljajo zanikanje dejstev brez navajanja razlogov. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 27. 1. 2012 natančno pojasnila dejansko in pravno podlago svojega zahtevka, predložila pa je tudi potrebne dokaze. Načeloma bi lahko tožena stranka na navedbe v tej vlogi odgovorila tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (1. odst. 286. čl. ZPP), vendar le, če ne bi bila v skladu z 2. odstavkom istega člena izrecno pozvana, da na vlogo tožeče stranke obrazloženo odgovori v roku, ki ji ga je določilo sodišče, in opozorjena na posledice, če tega ne bo storila. V takšni situaciji so učinki domneve priznanja dejstev iz 2.odst. 214. člena ZPP nastopili s potekom roka za izjavo o pripravljalni vlogi tožeče stranke. Tožena stranka bi lahko po izteku tega roka (in tudi na glavni obravnavi, če bi jo sodišče razpisalo) navajala dejstva in predlagala dokaze le pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti ali predlagati prej. Ker tega v pritožbi niti ne zatrjuje (da je bila obravnava potrebna, ker bi na njej tožena stranka navajala takšna dejstva in dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogla v vlogi, h kateri je bila pozvana), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je uporabilo določilo 488. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 214. člena ZPP. Pri tem ni storilo nobene od očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, toženi stranki pa tudi ni bila kršena pravica do izjave.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo drugotožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Ker s pritožbo ni uspela, je drugotožena stranka dolžna nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 1.922,72 EUR (nagrada za postopek v višini 1.585,60 EUR + 20 % DDV, 20,00 EUR materialni stroški).