Jedro

Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se odobri pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 711, 712/1, 712/2 in 1650, vpisano v vl. št. 33 k.o. ..., po sklenjeni kupoprodajni pogodbi z dne 11. 9. 2009 med A.A., kot prodajalcem ter B.B., kot kupcem za skupno ceno 5.825,90 EUR. Drugostopni organ je z odločbo št. 33008-225/2009/2 z dne 29. 6. 2010 pritožbo tožnika zoper citirano odločbo zavrnil. Iz obrazložitve obeh upravnih aktov izhaja, da so navedene parcele kmetijska zemljišča, zato teče promet s predmetnimi zemljišči po postopku in na način določen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Ur. list RS, št. 55/2003, v nadaljevanju ZKZ). Ponudba za prodajo predmetnih kmetijskih zemljišč je bila v skladu z 20. členom ZKZ objavljena na oglasni deski v času od 7. 8. 2009 do 6. 9. 2009, ponudbo pa so pravočasno sprejeli C.C., ki je uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, B.B., ki je prav tako uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj ter C.C. Slednja je na ustni obravnavi dne 20. 10. 2009 izjavila, da odstopa od nakupa navedenih nepremičnin. Iz podatkov zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Murski Soboti je razvidno, da je B.B. na podlagi darilne pogodbe z dne 20. 8.2009 postal lastnik parc. št. 1649, C.C. pa je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 7. 2009 postal lastnik parc. št. 1651. Obe navedeni parceli mejita na parc. št. 1650 iste k.o., ki je predmet konkretnega pravnega posla. Glede na navedeno sta bila oba sprejemnika ponudbe na dan, ko je potekel rok za sprejem ponudbe, to je na dan 6. 9. 2009 nesporno lastnika zemljišča, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj. V zadevi tudi ni sporno, da sta oba prejemnika ponudbe kmeta v smislu določb 24. člena ZKZ. B.B. je upokojen, prejema pokojnino v Sloveniji in tudi v Franciji (v času od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 je bila nakazana pokojnina in letni dodatek po ZPIZ-1 v znesku 1.523,43 EUR, pokojnina iz Francije pa je znašala za leto 2008 3.644,87 EUR). Na podlagi predloženih odločb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Ljubljana, predloženih računov in pregleda prometa TRR za obdobje 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 je bilo ugotovljeno, da znaša vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2008 skupaj s prihodki z naslova ukrepov kmetijske politike za imenovanega 29.859,26 EUR. Tudi C.C. ima priznan status kmeta občana, na podlagi podatkov o vrednosti kmetijske proizvodnje pa izhaja, da je v letu 2008 ta znašala 184.316 EUR. Po določbi drugega odstavka 23. člena ZKZ, se ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu z določbami prvega odstavka 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi po vrstnem redu, določenem v drugem odstavku tega člena. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da tako B.B., kot C.C. kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, ker jima pridelki oz. sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo poglavitni vir za preživljanje in da oba zemljišča obdelujeta sama. V skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 23. člena gre pravica do nakupa predmetnega zemljišča kmetu, ki ga določi prodajalec, ta pa je za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel. Kot neutemeljene je tožena stranka zavrnila pritožbene navedbe, da ni bil zaključen postopek odobritve pravnega posla po ponudbi, ki jo je isti prodajalec dal za iste nepremičnine in je bila ponudba objavljena na oglasni deski od 7. 5. 2009 do 6. 6. 2009 in v kateri prodajalec ni želel skleniti kupoprodajne pogodbe s pritožnikom. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je pritožnik C.C. dne 5. 8. 2009 pri Upravni enoti Murska Sobota vložil vlogo za odobritev pravnega posla, da je vlogi priložil kupno pogodbo z dne 29. 7. 2009, ki pa je prodajalec ni podpisal in da je bila navedena vloga za odobritev pravnega posla zavržena s sklepom št. 330-2554/2009-4 (0408) z dne 8. 9. 2009. Zoper navedeni sklep ni bila vložena pritožba in je postal pravnomočen.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da B.B. v času sprejema ponudbe še ni bil lastnik parc. št. 1649 k.o. … ter tako ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. Prav tako imenovani ne more šteti za kmeta, ki mu kmetijstvo pomeni edino in glavno dejavnost, saj je upokojenec in je uživalec kar dveh pokojnin. Sam je že 30 let pokojninsko zavarovan kot kmet, kot tudi še dva člana gospodinjstva in nihče od članov gospodinjstva ni v delovnem razmerju izven kmetije. Ponavlja tudi pritožbene ugovore v zvezi z nezaključenim postopkom odobritve prve ponudbe. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

B.B., kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je tožba nesklepčna, ker iz njen ni razvidno, kaj želi tožnik s tožbo doseči, zato bi jo bilo potrebno zavreči. Iz navedb zgolj izhaja, da pričakuje odobritev pravnega posla. Pojasnjuje tudi, da se tako kot pri tožniku, tudi njegovi družinski člani preživljajo s kmetijstvom, ker druge zaposlitve nimajo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže, oz. podrejeno kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka.

A.A. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja z izpodbijano odločbo in ponovno potrjuje že vsa dejstva in ugotovitve zapisane v njej.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o odobritvi prodajne pogodbe sklenjene dne 11. 9. 2009 med A.A. kot prodajalcem in B.B. kot kupcem v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ, po kateri gre med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona pravica do nakupa predmetnih zemljišč kmetu, ki ga določi prodajalec, ta pa je za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel. Iz obrazložitve upravnih odločb prve in druge stopnje izhaja, da se je v obravnavani zadevi štelo, da sta oba ponudnika uveljavljala predkupno pravico kot kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima ta v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (parc. št. 1650 k.o. ...). To po presoji sodišča potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa. B.B. je lastnik parc. št. 1649 na podlagi darilne pogodbe z dne 20. 8. 2009 in dne 2.9. 2009 vloženega zemljiškoknjižnega predloga. Tožnik pa je postal lastnik parc. št. 1651 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 7. 2009, zemljiško knjižni predlog za vpis navedenega lastništva v zemljiško knjigo pa je bil vložen dne 3. 9. 2009. Glede na to, da sta oba ponudnika postala lastnika zemljišč, ki mejijo na zemljišče, ki je naprodaj z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga (vpis v zemljiško knjigo namreč učinkuje z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga), ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, ki so predmet odobritve spornega pravnega posla, pa je bila objavljena na oglasni deski v času od 7. 8. 2009 do 6. 9. 2009, tudi po presoji sodišča v zadevi ni sporno, da sta na dan poteka roka za sprejem ponudbe utemeljeno uveljavljala predkupno pravico na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ (kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj).

Sodišče soglaša tudi s stališčem tožene stranke, da sta oba prejemnika ponudbe kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Nesporno je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ).

Glede na navedeno je zato neutemeljen tožbeni ugovor tožnika, da B.B. v času sprejema ponudbe še ni bil kmet mejaš. Kot je bilo že navedeno, vpis v zemljiško knjigo učinkuje z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga, ta pa je bil opravljen še pred iztekom roka za sprejem ponudbe dne 6.9.2009. Pravilna in dovolj izčrpna je tudi obrazložitev obeh upravnih organov glede ugotovitve, da tako tožniku kot B.B. kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da je kupec upokojenec. V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZKZ se kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oz. sredstva pridobljena iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ pa se za kmetijsko dejavnost štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

Sodišče tudi ni sledilo predlogu prizadete stranke, da zavrže tožbo, ker je štelo, da je tožnik smiselno predlagal odpravo izpodbijanega akta.

Ker je sodišče na podlagi obrazloženega ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravila in zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu ( ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.