Jedro

Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči (82.čl. in 5. odst. 83.čl. ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da je J.L., ki je v tožbi naveden kot tožena stranka, umrl dne 17.10.1890. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge po 385.čl. Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je predlagala, naj sodišče postavi toženi stranki začasnega zastopnika. Pri tem predlogu vztraja. Navaja, da ni uradnega dokumenta o smrti J. L., vendar pa omenja datum in okoliščine njegove smrti. Sklicuje se na to, da je L. po stanju v zemljiški knjigi še vedno lastnik spornih nepremičnin. Podatkov o njegovih sorodnikih ni. V takih okoliščinah je tožba umestna.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki pa se o njej ni izjavil (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku). Revizija ni utemeljena.

Pravdna stranka je lahko fizična ali pravna oseba (77.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pravna sposobnost fizične osebe preneha s smrtjo. Od tedaj fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi pravde. Zato zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči (82.čl. in 5. odst. 83.čl. ZPP). Začasnega zastopnika po 84.čl. ZPP postavi sodišče osebi, ki ima sicer sposobnost biti stranka, vendar sama ali njen zakoniti zastopnik ne more opravljati pravdnih dejanj iz razlogov, ki jih določa 84.čl. ZPP. Ta določba pa ne pride v poštev v primeru, ko je kot stranka naveden nekdo, ki ga sploh ni. Ko gre za osebo, ki je umrla, je treba pravdni postopek voditi z njegovimi pravnimi nasledniki.

Tožnik v nasprotju z ugotovitvami sklepa prve stopnje in čeprav sam šteje smrt J. L. za nesporno, navaja, da ni uradne listine o njegovi smrti. Sklep prve stopnje se v zvezi s tem sklicuje na izpisek iz matične knjige umrlih, ki je priložen spisu in ki potrjuje tožnikove lastne navedbe o smrti J. L..

V zadevi opr. št. I Cp 1713/92 Višjega sodišča v Ljubljani, na katero se sklicuje revizija, so bile okoliščine drugačne - tam namreč smrt tožene stranke sploh ni bila ugotovljena. Zato odločitev sodišča v navedeni zadevi v ničemer ne vpliva na odločitev v tej zadevi, ki je drugačna.

Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje odločili pravilno. Uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).