Jedro

Delovna nezmožnost za delo zaradi bolezni se ugotavlja glede na delo, ki ga delavec opravlja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. 072-110/2-92 z dne 14.7.1993 na zahtevo Integrala Lendava, Promet in delavnice d.o.o., Industrijska 1, Lendava, odločila, da je tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 31. 10. 1992, dokler njegov osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija ne bo ugotovila, da je zopet zmožen opravljati svoje delo brez omejitev poln delovni čas oziroma čas krajši od polnega. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da po mnenju zdravniške komisije II. stopnje tožnik ne more opravljati del, pri katerih se je potrebno pogosto pripogibati in dvigovati bremena težja od 10 kg. Tožnikov delodajalec pa je v zahtevi za izdajo odločbe navajal, da takih del za tožnika kot avtomehanika ni, zato po mnenju tožene stranke ima tožnik pravico ostati v bolniškem staležu do takrat, ko bo njegov osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija ocenila, da je zopet zmožen opravljati svoje delo brez omejitev polni delovni čas oziroma čas krajši od polnega.

Zoper gornjo odločbo je tožnik po svojem pooblaščencu 19.8.1993 vložil tožbo, v kateri navaja, da je pred izdajo odločbe bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in da se napačno sklepa iz ugotovljenih dejanskih okoliščin. Tožnik naj bi bil razporejen na dela pri tehničnih pregledih osebnih avtomobilov, montaži registrskih tablic ter dela čuvaja, kjer ni bil izpostavljen dalj časa trajajočim prisilnim položajem, dvigovanju težkih bremen ter pogostemu pripogibanju. Tožnik meni, da mu grozi, da bo ostal brez dela, saj mu nihče ne more zagotoviti, da bo še kdaj zmožen opravljati svoje delo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da o zadevi samo odloči. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ni določno navedel, zakaj ni zadovoljen z izpodbijano odločbo oziroma s kakšno odločbo bi bil zadovoljen, ter zakaj naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. Po mnenju sodišča je odločitev tožene stranke, glede na mnenje zdravniških komisij I. in II. stopnje pravilna. Delovna nezmožnost tožnika za delo zaradi bolezni je ugotavljana glede na delo, ki ga tožnik opravlja. Tak način ugotavljanja delovne nezmožnosti je skladen z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Delavec - zavarovanec - je opravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni, če zaradi bolezni ne more opravljati svojega dela, to je tistega dela, na katero je razporejen. Če tožnik meni, da je za svoje delo sposoben, se lahko vsak čas obrne na svojega osebnega zdravnika, in če ta ugotovi enako, bo vsekakor tožniku bolniški stalež zaključil in ga napotil na delo. Če pa osebni zdravnik ne bi zaključil bolniškega staleža, se tožnik lahko glede tega obrne tudi na zdravniško komisijo I. stopnje.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe zakona Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).