Jedro

Za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND morajo biti izpolnjeni enaki pogoji, kot za njihov izrek, in sicer povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da izrečeni ukrepi niso zalegli ali pa da je izkazana resna nevarnost, da se bo nasilje ponovilo v bodočnosti.

Namen denarne kazni je v tem, da povzročitelja nasilja odvrne od kršitve izrečenih ukrepov in ne da mu omogoča, da bi jo brez škode za lastno preživljanje ob ponavljajočih kršitvah lahko plačeval. S pritožbenimi navedbami, da s socialno pomočjo plačila ne bo zmogel, zato pritožnik njenega znižanja ne more doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 7. 6. 2019, izdanim na podlagi 19. člena ZPND, nasprotnemu udeležencu med drugim prepovedalo zadrževanje v razdalji manj kot 200 m od stanovanjske hiše v M., in od delovnega mesta predlagateljice na OŠ P. ter navezovanje stikov s predlagateljicama na kakršenkoli način, vključno s komunikacijskimi sredstvi na daljavo, za obdobje dvanajstih mesecev. Na predlog predlagateljic je sodišče s sklepom z 9. 6. 2020 zgoraj navedene ukrepe podaljšalo za eno leto, z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper njihovo podaljšanje.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče ugovoru ugodi ter predlog za podaljšanje ukrepov zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Vztraja, da pogoji za podaljšanje niso izpolnjeni, saj s svojim nasilnim ravnanjem po izpustitvi iz pripora ni nadaljeval. Ogroženost predlagateljic ni realna, ampak gre zgolj za njun notranji občutek, kar za podaljšanje ukrepov ne zadošča. V času izdaje sklepa o prepustitvi stanovanja je bil na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, zaradi česar mu ta ni bil vročen oziroma se tega ne spominja zaradi slabega psihičnega stanja. Zagrožena denarna kazen je previsoka, denarno socialno pomoč bo prejel šele 22. 10. 2020, do takrat pa bo brez denarja. Tudi kasneje denarne kazni ne bo sposoben plačati , saj bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje. Od prihoda iz zapora se trudi poiskati namestitev, kar mu zaradi finančnega stanja in prodaje stanovanja, v katerem je bival, ne uspeva. Dejansko stanje v tej smeri je zmotno ugotovljeno.

3. Na pritožbo sta odgovorili predlagateljici in predlagali njeno zavrnitev. Opozarjata, da je nasprotni udeleženec kršil ukrepe, vsebina poslanih sporočil in njegovi obiski so porušili njuno duševno ravnovesje, zaradi psihične bolezni in odvisnosti od prepovedanih drog in alkohola pa je njegovo ravnanje nepredvidljivo in nevarno. Nasprotni udeleženec doma ne živi že 6 let, prodal je pisarno, ki jo je podedoval od očeta, denar zapravil, odklanja zdravljenje in ni zaposlen. Odklonil je tudi namestitev, ki mu jo je ponudil CSD. Izrečena denarna kazen je primerna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 7. 6. 2019 nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepustitve stanovanja žrtvama v izključno uporabo. Ker je ugotovilo, da je izključna lastnica stanovanjske hiše, ki jo je občasno souporabljal, prva predlagateljica, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND trajanja ukrepa ni časovno omejilo. Ta ukrep torej ni bil predmet podaljšanja in nasprotni udeleženec njegove razveljavitve v okviru tega postopka ne more doseči. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da iz povratnice, pripete k listovni številki 14 spisa, izhaja, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu osebno vročen v psihiatrični bolnišnici, morebitne nepravilnosti vročitve pa do sedaj (niti v ugovornem postopku) ni zatrjeval. 6. Za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND morajo biti izpolnjeni enaki pogoji, kot za njihov izrek, in sicer povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Treba je torej izkazati, da izrečeni ukrepi niso zalegli ali pa da je izkazana resna nevarnost, da se bo nasilje ponovilo v bodočnosti.

7. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami izpodbijanega sklepa, da sta predlagateljici obstoj takšnih pogojev izkazali tudi v obdobju po izreku prvotnega ukrepa. Nasprotni udeleženec je prepoved približevanja večkrat kršil1, predvsem z namenom vrnitve v stanovanje, prvi predlagateljici je grozil po spletni aplikaciji, ji večkrat telefoniral, ob enem od obiskov pa je tudi brcnil v vrata in vrgel cvetlično posodo v okno. Glede na predhodna nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca2 tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je pri predlagateljicah podan zgolj notranji občutek ogroženosti, temveč je ta realno ugotovljena in podaljšanje ukrepa za zaščito varnosti žrtev nujno in sorazmerno s težo kršitev.

8. Sodišče prve stopnje je prvotno izrečeno denarno kazen v višini 500 EUR glede na ponovljena ravnanja nasprotnega udeleženca utemeljeno dvignilo za 50 EUR. Namen denarne kazni je namreč v tem, da povzročitelja nasilja odvrne od kršitve izrečenih ukrepov in ne da mu omogoča, da bi jo brez škode za lastno preživljanje ob ponavljajočih kršitvah lahko plačeval. S pritožbenimi navedbami, da s socialno pomočjo plačila ne bo zmogel, zato pritožnik njenega znižanja ne more doseči. Izrečena kazen namreč ni nesorazmerna glede na težo kršitve, ogroženost predlagateljic in tudi ne v primerjavi s premoženjskim statusom nasprotnega udeleženca.

9. Ker uveljavljeni in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na načelu prostega preudarka iz osmega odstavka 22. a člena ZPND. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, prav tako odgovor predlagateljic glede na pritožbene navedbe ne prestavlja potrebnega stroška postopka, zato udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Iz zapisnikov policistov in CSD izhajajo kršitve s prihodi na dom 19. 9. 2019, 6. 10. 2019, 24. 3. 2020, 18. 10. 2020 (torej tudi po prestajanju kazni), prav tako je nasprotni udeleženec predlagateljico iskal v službi in ji pošiljal sporočila. 2 Fizično nasilje, grožnje s smrtjo, poskus požiga hiše, omejevanje gibanja.