Jedro

Oba upravna organa sta v svojih odločbah navedla podrobne razloge, zakaj se sporni objekt tožnika ne more uvrstiti med enostavne objekte v skladu z navedenim Pravilnikom. Takšna presoja temelji na dejanskih ugotovitvah upravnega postopka: objekt je zidan, s talno in medetažno armirano betonsko ploščo, z dvokapno streho. Po velikosti, načinu gradnje in namembnosti ne izpolnjuje pogojev za enostavne objekte. Zato je tudi po mnenju revizijskega sodišča odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določb prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 4. 2004, s katero je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnika zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote A. z dne 10. 3. 2004, odpravila 1., 2. in 3.točko in jih nadomestila z novimi točkami tako, da je tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložila: takojšnjo ustavitev gradnje in zidanega objekta tlorisne velikosti 6,00 m x 6,00 m + 1,50 m x 2,00m , ki obsega pritličje z etažno višino 2,80 m in mansardo z višino ob kapu 1,20 m, medetažno armirano betonsko ploščo in dvokapno streho na zemljišču s parc. št. 12 k.o.... (1. točka prvega odstavka izreka); v roku treh mesecev po prejemu te odločbe odstranitev zidanega objekta v gradnji iz 1. točke izreka te odločbe (2. točka prvega odstavka izreka), ker bo sicer v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljena po drugih osebah (3. točka prvega odstavka izreka). S točko 4. prvega odstavka izreka je tožena stranka za objekt iz 1. točke izreka odredila prepovedi. Z drugim odstavkom izreka je dosedanjo 4. točko izreka prvostopne odločbe spremenila v 5. točko izreka. V preostalem je pritožbo tožnika zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je odločba tožene stranka pravilna in na zakonu utemeljena. Temelji na stališču, da objekta tožnika ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Zavrnilo je tudi tožbene ugovore, ki so se nanašali na umik pritožbe in na dejstva, ki so nastala po izdaji izpodbijane odločbe.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožnik vložil revizijo (prej pritožbo). Navaja, da sodišče prve stopnje ni razpolagalo s celotnim upravnim spisom. Že 3. 4. 2004 je poslal umik pritožbe zoper odločbo prve stopnje s predlogom za ustavitev postopka, saj pogoji za vodenje inšpekcijskega postopka niso več izpolnjeni. Vztraja pri tem, da gre za enostaven objekt. Navaja, da je bilo vzpostavljeno stanje, kakršno je odredil gradbeni inšpektor. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporablja določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku istega člena pa, kdaj se pritožba, vložena pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnava kot pritožba in kdaj kot revizija po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot predčasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1.1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85.člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava 86. člen ZUS-1, revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ( drugi odstavek 85. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. V času izdaje odločbe prvostopnega upravnega organa in tudi v času inšpekcijskega pregleda je veljal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114/2003 - v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 (Ur.l. RS; št. 110/2002).

10. Oba upravna organa sta v svojih odločbah navedla podrobne razloge, zakaj se sporni objekt tožnika ne more uvrstiti med enostavne objekte v skladu z navedenim Pravilnikom. Takšna presoja temelji na dejanskih ugotovitvah upravnega postopka: objekt je zidan, s talno in medetažno armirano betonsko ploščo, z dvokapno streho. Po velikosti, načinu gradnje in namembnosti ne izpolnjuje pogojev za enostavne objekte. Zato je tudi po mnenju revizijskega sodišča odločitev upravnega organa pravilna in zakonita.

11. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz predloženih spisov ne izhaja, da bi tožnik umaknil pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje z dne 10. 3. 2004, je skladna s podatki spisa. Zato ta ugovor nima podlage.

12. Ker je tožena stranka pri presoji zakonitosti odločbe prve stopnje morala upoštevati dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku ob izdaji odločbe, so brez dejanske in pravne podlage tožnikove navedbe, ki so nanašajo na dejstva, ki naj bi nastala po izdaji izpodbijane odločbe. Predmet upravnega spora je izpodbijana odločba, zato so dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršitve izpodbijane odločbe (tožnik je zatrjeval, da je izpolnil odredbe inšpektorja) za odločanje v upravnem sporu nepomembna, kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje.

13. Zato je pravilna presoja, da je v obravnavanem primeru šlo za nelegalno gradnjo, zaradi česar je bil tožniku pravilno izrečen inšpekcijski ukrep v skladu z določbo 153. člena ZGO-1. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.