Jedro

Datuma izdaje vozniškega dovoljenja (kot upravne odločbe) ni mogoče enačiti z datumom pridobitve vozniškega dovoljenja kot upravičenja posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo (določene kategorije), ki je pomemben za status voznika začetnika.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. G.L. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Policijske postaje Lendava (prekrškovni organ) spoznan za odgovornega storitve prekrška po šestem odstavku v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1). Izrečena mu je bila globa 500,75 EUR in 8 kazenskih točk v cestnem prometu.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec A.P. Navaja, da iz izpodbijanega plačilnega naloga in spisa Okrajnega sodišča v Lendavi izhaja, da je storilec pridobil vozniško dovoljenje dne 1.3.2007. Obravnavani prekršek je bil storjen 6.9.2007, to je v obdobju dveh let po pridobitvi vozniškega dovoljenja, zato je bil storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 v tem času voznik začetnik. Izrek stranske sankcije 8 kazenskih točk zato zanj skladno s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP v zvezi z osmim odstavkom 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) pomeni, da se mu izreče tudi prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovni državni tožilec navaja, da ni nobenega razloga, da bi se položaj voznika začetnika glede kaznovanja v postopku o prekršku razlikoval od položaja drugih voznikov, kadar gre za prekrške, ki imajo za posledico izrek enake stranske sankcije, to je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Če je za prekršek predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk zoper voznika začetnika hitri postopek ni dovoljen, temveč bi o njegovi odgovornosti moralo odločati sodišče na podlagi obdolžilnega predloga. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

B.

3. Pravilna je navedba zahteve, da je potrebno določbo sedme alineje 52. člena ZP-1 (določba je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-1E, Ur. l. RS, št. 17/2008), ki razmejuje pristojnost za odločanje o prekrških med sodišči in prekrškovnimi organi, v skladu z 22. členom Ustave razlagati tako, da je voznikom začetnikom omogočeno enako varstvo pravic v postopku o prekršku kot ostalim voznikom. Vrhovno sodišče je tako presodilo v zadevi IV Ips 22/2007 (sodba z dne 7.2.2008) in sprejelo razlago besedila navedene določbe, po kateri hitri postopek ni dovoljen tudi za postopke o tistih prekrških, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. To stališče v enaki meri velja tudi za imetnike tujega vozniškega dovoljenja, čeprav jim sodišče v takšnem primeru po osmem odstavku 22. člena ZP-1 (ob smiselni uporabi tretjega do sedmega odstavka te določbe) namesto prenehanja veljavnosti izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 12/2008 z dne 15.3.2008 in druge).

4. Ni pa mogoče pritrditi zahtevi, da je bil izpodbijani plačilni nalog, s katerim je prekrškovni organ storilcu na podlagi šestega odstavka 138. člena ZVCP-1 poleg globe v znesku 500,75 EUR izrekel tudi stransko sankcijo 8 kazenskih točk v cestnem prometu, izdan vozniku začetniku. V skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 (veljavno v času storitve prekrška) je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. V izpodbijanem plačilnem nalogu ni ugotovljeno, da je bil G.L. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik, temveč je v rubriki "vrsta voznika / udeleženca" zabeleženo le, da gre za voznika tovornega vozila. Vložnik iz izpodbijanega plačilnega naloga v zvezi s tem dejstvom sicer pravilno povzema ugotovitve prekrškovnega organa, da je storilec državljan Romunije, rojen 28.9.1970, da je imetnik vozniškega dovoljenja, izdanega 1.3.2007 v kraju G., in da je bil obravnavani prekršek storjen 6.9.2007. Vendar pa zgolj na tej podlagi ni mogoče zaključiti (kot je navedeno v zahtevi), da je bil prekršek storjen v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja, torej v času, ko bi imel G.L. status voznika začetnika. Datuma izdaje vozniškega dovoljenja (kot upravne odločbe) namreč ni mogoče enačiti z datumom pridobitve vozniškega dovoljenja kot upravičenja posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo (določene kategorije), ki je pomemben za status voznika začetnika. Ni sicer izključeno, da sta ta datuma enaka, vendar to dejstvo ni del ugotovljene dejanske podlage te konkretne zadeve.

5. Glede na navedeno zahteva očitek kršitve druge alineje 62. člena ZP-1 v zvezi s sedmo alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 opira na dejstvo, ki v hitrem postopku ni bilo ugotovljeno. Takšne trditve po vsebini predstavljajo uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (prvi odstavek 169. člena ZP-1), zato je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).