Jedro

Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo tretjega odstavka 44. člena namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. O tem sodišče, ki je prejelo tožbo, odloči takoj s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

Izrek

Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže, pritožba v ostalem delu pa se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta v tej pravdi 3,000.000,00 SIT, se izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti odločitve zadeva odstopljena v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju. V razlogih svoje odločitve je navedlo, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta v znesku 1,000.000,00 SIT očitno prenizka vrednost glede na splošno znano vrednost nepremičnin na območju Škofje Loke. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo, da je spornih le 10/100 stanovanjske hiše, kar pomeni, da ob ocenjeni vrednosti celotne stanovanjske hiše v višini 20,000.000,00 SIT vrednost spornega predmeta ne presega 2,000.000,00 SIT. Pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta (1. točka izpodbijanega sklepa) ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena. Po določilu prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) je v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih stvarna pristojnost sodišča prve stopnje (okrajno ali okrožno sodišče) odvisna od vrednosti spornega predmeta (meja za pristojnost enega ali drugega sodišča je 2,000.000,00 SIT). V primerih kot je obravnavani, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je torej v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo tretjega odstavka 44. člena namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. O tem sodišče, ki je prejelo tožbo, odloči takoj s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. Če pa zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP). Pritožba tožnice zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta tako ni dovoljena, zato jo je bilo treba v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavreči. Nemožnost izpodbijanja sklepa sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta 3,000.000,00 SIT, pa pogojuje tudi pravilnost nadaljnje odločitve sodišča prve stopnje oziroma odločitev, da Okrajno sodišče v Škofji Loki ni pristojno za odločanje v tej pravdi in da bo zadeva odstopljena v nadaljnji postopek Okrožnemu sodišču v Kranju. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno in v navedenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).