Jedro

Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta revidentki po odvetniku dne 3. 10. 2008 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da vrednost izpodbijanega dela presega 20.000,00 EUR, da gre po vsebini za pomembno vprašanje in da ima odločitev zanju zelo hude posledice. Navajata še, da praksa glede pomembnega pravnega vprašanja ni enotna, da je od zanje odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije U 546/93 preteklo več kot deset let, medtem pa je bila sprejeta določba 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, glede katere se praksa še ni izoblikovala. Zaradi izpodbijane odločitve, s katero je bila zavrnjena izdaja potrdila, bo onemogočeno ugotavljanje državljanskega statusa, s tem pa tudi možnost za vrnitev premoženja, katerega vrednost presega 198.308,00 EUR. Priglašata stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentki izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 15. 10. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 21. 12. 2007. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevek revidentk za evidentiranje podatka o jugoslovanskem državljanstvu A.A., roj. ..., umrlega ....., in zahtevek za izdajo potrdila o vpisu A.A. v državljansko evidenco. Tožena stranka je pritožbi revidentk v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za evidentiranje podatka o jugoslovanskem državljanstvu ugodila in zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Ker gre v obravnavani zadevi za spor o vpisu v evidenco državljanstva in izdaji potrdila, to pa ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentki kot pomembno izpostavljata pravno vprašanje obsega odločanja v postopku za izdajo potrdila iz uradne evidence. Menita namreč, da je lahko zahteva za izdajo potrdila o vpisu podatka v evidenco hkrati podlaga za izvedbo postopka ugotavljanja pogojev za vpis oziroma odpravo zatrjevanih napak v uradni evidenci, pri tem pa se sklicujeta na določbo 180.a člena ZUP. Vrhovno sodišče je v zvezi z navedeno določbo ZUP sprejelo stališče v sklepu I Up 677/2006 z dne 11. 4. 2007, in sicer, da stranka po četrtem odstavku 180.a člena ZUP lahko zahteva spremembo potrdila, če to ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Stališče, da državni organ v primeru, če določenega dejstva ni v uradni evidenci, z odločbo zavrne izdajo potrdila ter da je vpis dejstev v uradno evidenco oziroma odprava morebitnih napak v uradni evidenci mogoča samo na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, izvedenega na zahtevo zainteresirane stranke, pa je Vrhovno sodišče poleg sodbe U 546/93 z dne 6. 7. 1994, na katero se sklicujeta revidentki, sprejelo tudi v sodbah I Up 1182/2002 z dne 6. 4. 2005 in U 616/93 z dne 1. 9. 1994. Ker je torej Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revizija pa tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentki namreč s sklicevanjem na zatrjevano vrednost premoženja, ki naj bi bilo predmet denacionalizacijskega postopka, nista izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovolitev revizije po navedeni določbi.

9. Glede na to, da revidentki nista izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentki na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.