Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da ugovor dolžnika ni utemeljen, ker v njem dolžnik ne navaja nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da terjatev ni prešla na novega upnika, dolžnik pa bi (glede na citirano ureditev) lahko uveljavljal le tak ugovorni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika, vložen dne 19. 6. 2024, zoper sklep o vstopu novega upnika z dne 18. 6. 2024 zavrne (I. točka izreka sklepa) in da se vloga dolžnika, vložena v postopku z opr. št. I 2113/2018 z dne 9. 7. 2024 zavrže (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da vztraja, da se mora v konkretnem primeru prvo označiti sporni del in lastništvo prostora, na katerem naj dolžnik vzpostavi prvotno stanje. Šele ko bo jasno, ali je bil pokojni upnik lastnik prostora, ga bo dolžnik dolžan izročiti dediču. Dolžnik ne zaseda prostora, ki naj bi ga po sodbi moral izročiti in v naravi tak prostor ne obstaja ter je stanje čisto drugačno. V dokaz navedenega prilaga mnenje sodne cenilke za gradbeništvo z dne 18. 7. 2024.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 3262/2011 z dne 5. 5. 2016 v znesku 2.330,07 EUR s pripadki. Gre torej za izterjavo denarne terjatve in ne nedenarne terjatve, ki je bila sicer dolžniku naložena v izpolnitev z isto sodbo.

5.Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje že pravnomočno dovoljeno izvršbo za izterjavo pravdnih stroškov nadaljevalo z novim upnikom - dedičem po pokojnem prvotnem upniku. ZIZ namreč v tretjem odstavku 24. člena določa, da če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, novi upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug na prešla nanj. Za tak primer ZIZ v drugem odstavku 56. a člena določa možnost ugovora dolžnika iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona.

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da ugovor dolžnika ni utemeljen, ker v njem dolžnik ne navaja nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da terjatev ni prešla na novega upnika, dolžnik pa bi (glede na citirano ureditev) lahko uveljavljal le tak ugovorni razlog. Že iz teh razlogov je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi svoje ugovorne razloge dolžnik moral podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vendar pa to niti ne velja za obravnavano zadevo, temveč za zadevo In 929/2005, v kateri je bila dovoljena izvršba za nedenarno terjatev po istem izvršilnem naslovu. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa napačno zapisalo, da gre v tej zadevi za zadevo opr. št. In 929/2005 in da je dolžnik v ugovoru predlagal razveljavitev sklepa pod slednjo opravilno številko, kar pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom.

7.Kot bistveno: ugovorne razloge dolžnika, kot jih je ta podal v obravnavanem ugovoru, bi slednji lahko uveljavljal kvečjemu v zadevi In 929/2005 v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, a zgolj, če s tem ne bi posegal v izvršilni naslov oziroma bi šlo za razloge, ki jih ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (prim. 8. točko prvega dostavka 55. člena ZIZ). Nikakor pa ne gre za pravno pomembne ugovorne razloge v tej izvršilni zadevi.

8.Posledično tudi pritožbeni razlogi, v katerih dolžnik vztraja pri svojih ugovornih razlogih, za pravilnost odločitve v tej zadevi niso pravno pomembni (vključno s predloženim izvedenskim mnenjem sodne cenilke za gradbeništvo), zato pritožba dolžnika ni utemeljena. Slednje velja tudi glede zavrženja vloge z dne 9. 7. 2024 kot prepozne dopolnitve ugovora (ali neobstoječega pravnega sredstva), česar dolžnik sicer posebej ne izpodbija s podajanjem kakšnih pritožbenih navedb, je pa višje sodišče tudi navedeno odločitev preizkusilo v okviru uradnega preizkusa in jo spoznalo za pravilno.

9.Neutemeljeno pritožbo je po pojasnjenem višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56a, 56a/2