Jedro

Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanca kot tožilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajni sodnik prvostopenjskega sodišča kot nepopolno zavrgel vlogo oškodovanca kot tožilca P. P. z dne 5. 1. 2016, dopolnjeno 5. 3. 2016. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. „Tožbo“ razširja še na okrajnega državnega tožilca J. J. in predlaga razpis glavne obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S sklepom z dne 16. 12. 2015, številka Kt/23860/15 Ktn/232/15, je Okrožno državno tožilstvo v Celju, Zunanji oddelek v Velenju, po prvem odstavku 161. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrglo kazensko ovadbo oškodovanca kot tožilca P. P. zoper neznano odgovorno osebo na Upravni enoti v ..., zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakona (v nadaljevanju KZ-1) in zoper N. M., zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. V pravnem pouku sklepa, ki je bil oškodovancu kot tožilcu osebno vročen 28. 12. 2015, je bil slednji poučen, da lahko na podlagi prvega odstavka 60. člena ZKP, v osmih dneh po prejemu sklepa, sam začne kazenski pregon zoper osumljenega, tako da pred Okrajnim sodiščem v ... zahteva posamezna preiskovalna dejanja ali vloži obtožni predlog. Oškodovanec kot tožilec je v skladu s pravnim poukom iz sklepa o zavrženju kazenske ovadbe z vlogo z dne 5. 1. 2016 oziroma njeno dopolnitvijo z dne 5. 3. 2016, zahteval kazenski pregon zoper osumljeno Z. B., kot odgovorno osebo Upravne enote .... Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pa lahko oškodovanec kot tožilec prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona. Ker je državni tožilec ovadbo zavrgel zoper neznanega storilca, saj tudi oškodovančeva ovadba z dne 30. 3. 3015 navaja le „odgovorno osebo pri Upravni enoti v ...“, ni dopustno, da bi oškodovanec kot tožilec kazenski pregon nadaljeval zoper osumljeno Z. B., prav tako pa ni oškodovanec kot tožilec v predmetni vlogi in pritožbi upravičen širiti kroga osumljencev zaradi kaznivih dejanj, ki nimajo nobene zveze s predmetnim historičnim dogodkom. Glede na vse navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožbeno izpodbijani prvostopenjski sklep pravilen in zakonit. 5. Na koncu aktualne pritožbe oškodovanec kot tožilec predlaga, da se pri pristojnem sodišču razpiše sodna obravnava in se ga vabi, da poda natančnejša pojasnila. Če je pri tem imel v mislih opravo javne pritožbene seje, ga je potrebno poučiti, da je takšen predlog neutemeljen, saj v smislu določila 445. člena ZKP javna seja v zvezi z odločanjem o pritožbi zoper procesni sklep ni predvidena.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Oškodovanec kot tožilec je brez vsakršnega premoženja, brez sredstev za preživljanje, nahaja pa se na prestajanju zaporne kazni. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje.