Jedro

Ker gre pri roku za uveljavljanje posebne davčne olajšave iz 254. člena ZDavP-1 za izjemo, ni mogoče upoštevati splošnega pravila iz 25. člena ZDavP-1, po katerem je popravljanje davčne napovedi dovoljeno le do poteka roka za njeno vložitev.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčnega urada A., Izpostave B. št. ... z dne 26. 10. 2006 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni davčni organ je tožnici z izpodbijano odločbo odmeril dohodnino za leto 2005 v znesku 2 374 066 SIT ter ji naložil, da plača razliko med odmerjeno dohodnino in med plačanimi akontacijami dohodnine v znesku 185 086 SIT. Iz razlogov izpodbijane odločbe med drugim sledi, da je tožnica v napovedi uveljavljala za sina C.C. posebno olajšavo iz 108.člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 - v nadaljevanju: ZDoh-1), in sicer le kot razliko do celotne višine posebne olajšave. Ker pa je bila posebna olajšava v znesku 474 900 SIT in s tem v celoti priznana D.D., se tožnici osnova za dohodnino za davčno olajšavo, ki jo je uveljavljala v napovedi, ne zmanjša. Drugostopni davčni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je po podatkih spisov tožnica v napovedi sama izpolnila rubriko, da pri uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane uveljavlja le razliko do posebne olajšave, ki jo je v svoji napovedi uveljavljal tudi D.D. Iz spisov tudi sledi, da je omenjeni zavezanec uveljavljal olajšavo v celoti ter da mu je bil priznan celotni znesek. Zato je pravilna odločitev, da se tožnici pri odmeri dohodnine prizna olajšava v znesku 0, kot je odločil organ prve stopnje v izpodbijani odločbi.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. Trdi, da so ji bile kršene procesne pravice po ZUP in po ZDoh-1. Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena. Pred izdajo odločbe niso bila upoštevana načela varstva pravic stranke, načelo materialne resnice in načelo zaslišanja stranke. Zato je odločitev krivična in v škodo tožnice, ki sama preživlja sina, saj je bila olajšava priznana nekdanjemu možu, ki sina ne preživlja. Navaja, da ni nikdar podpisala sporazuma, naj celotna olajšava pripade možu, čeprav bi bil tak sporazum potreben. Takšne rubrike v obrazcu napovedi sploh ni. Zato se je pritožila, vendar pritožbe davčni organ ni obravnaval vsebinsko, ampak zgolj birokratsko. V odločbi se sklicuje na davčno napoved, obenem pa ne odgovori na pritožbo. Napačen je tudi pravni pouk na odločbi o pritožbi. Sicer pa tožnica še meni, da je obrazec za napoved nejasen in pomanjkljiv ter da so pomanjkljiva tudi navodila za izpolnjevanje obrazca. V tej zvezi poudari, da sporazuma z bivšim možem glede olajšave nista imela, nikjer pa tudi ni podpisala, da naj se olajšava dodeli bivšemu možu v celoti. V napovedi je izpolnila rubriko za uveljavljanje posebne olajšave, zaradi nejasnosti obrazca pa še eno rubriko. Meni, da bi bilo treba v odmernem postopku pridobiti tudi mnenje tistega, ki ga zavezanca preživljata, kar v konkretnem primeru ni bilo storjeno. Tožnica navaja še, da ji je bila kršena pravica do odločanja v razumnem roku, saj je dobila odločbo namesto po dveh mesecih šele po enem letu od takrat, ko je vložila pritožbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Glede roka za izdajo določbe navaja, da je rok instrukcijski in da ni prekluziven ter da ima stranka v primeru prekoračitve roka možnost, da sproži upravni spor zaradi molka organa, česar pa tožeča stranka ni storila. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica v napovedi za odmero dohodnine sama navedla, da uveljavlja zgolj razliko do celotne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Zato je bila utemeljeno izdana izpodbijana odločba, ki je bila temu ustrezno tudi (pravilno) obrazložena. Tožbene navedbe o tem, da izpodbijana odločba ni pravilna, ker nima razlogov, torej ne držijo. Vendar pa se je tožnica na odločbo pritožila in v pritožbi ugovarjala, da ji ni bila priznana posebna olajšava za sina oziroma sorazmerni del olajšave iz 108. člena ZDoh-1, tako kot vsa prejšnja leta. Šteti je torej, da olajšavo uveljavlja v pritožbi in s tem pravočasno, saj po določbi 254. člena ZDavP-1 zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove iz naslova posebnih olajšav tudi še po poteku roka za vložitev napovedi, najkasneje pa v roku za pritožbo. Hkrati pa to pomeni, da ni podlage za odločitev tožene stranke, da se tožnici olajšava ne prizna zato, ker je v napovedi navedla drugačne podatke. Ker gre pri roku za uveljavljanje posebne olajšave za izjemo, namreč ni mogoče upoštevati splošnega pravila iz 25. člena ZDavP-1, po katerem je popravljanje davčne napovedi dovoljeno le do poteka roka za njeno vložitev. Za odločitev pa tudi ni pomembno, ali je bila in v kakšni višini je bila posebna olajšava že priznana otrokovemu očetu. Enako stališče je sodišče že zavzelo v zadevi opr. št. U 1698/2004 z dne 8. 11. 2005 in v zadevi z opr. št. U 1634/2006 z dne 24. 10. 2008 na podlagi vsebinsko enakih določb Zakona o dohodnini (ZDoh) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP).

Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v nov postopek. Pri ponovnem odločanju je davčni organ vezan na zgoraj navedeno pravno stališče sodišča. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.