Jedro

Z novelo ZIZ-J spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati tudi za nazaj. Navedeno določbo, po kateri je izvršbo na upnikov predlog mogoče odložiti le za največ eno leto, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-J, to je od 30. 7. 2014 dalje. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako velja le za predloge za odlog izvršbe, ki jih upniki vložijo po 30. 7. 2014, oz. je zakonsko omejitev odloga izvršbe na največ eno leto treba začeti šteti šele od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari in odločilo, da premičnine, ki so bile zarubljene 4. 9. 2015, ostanejo zarubljene.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da njegovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 20. 10. 2015 (za čas do 1. 10. 2016) ni mogoče ugoditi zaradi enkrat že dovoljenega odloga izvršbe (v času od 1. 12. 2014 do 20. 10. 2015). Opozarja, da se z ZIZ-J spremenjena določba 74. člena uporablja od 30. 7. 2014 in da je sam odlog izvršbe po spremembi zakonodaje predlagal le enkrat, kar pa mu je po sodni praksi omogočeno. Zato meni, da je sodišče izvršilni postopek ustavilo neupravičeno in višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in dopusti njegov odlog, oz. zadevo pošlje v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, dolžniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve ni upoštevalo, da z novelo ZIZ-J (Uradni list RS, št. 53/2014) spremenjena določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ (18. člen ZIZ-J) ne more učinkovati tudi za nazaj. Navedeno določbo, po kateri je izvršbo na upnikov predlog mogoče odložiti le za največ eno leto, je zaradi prepovedi retroaktivnosti mogoče upoštevati šele od uveljavitve ZIZ-J, to je od 30. 7. 2014 dalje. Določba tretjega odstavka 74. člena ZIZ tako velja le za predloge za odlog izvršbe, ki jih upniki vložijo po 30. 7. 2014, oz. je zakonsko omejitev odloga izvršbe na največ eno leto treba začeti šteti šele od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, ki je bil izdan po začetku veljavnosti ZIZ-J (prim. VSK sklep II Ip 9/2015 z dne 29. 1. 2015 in VSL sklep II Ip 1859/2015 z dne 3. 6. 2015).

5. Ker podatki spisa potrjujejo upnikovo pritožbeno navedbo, da je v predmetni zadevi odlog izvršbe po spremembi zakonodaje predlagal le enkrat (20. 10. 2015), višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve, da se premičninska izvršba ustavi. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava o zadnjem upnikovem predlogu za odlog izvršbe sploh ni odločilo, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pri odločitvi o upnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 20. 10. 2015 ustrezno upošteva časovni domet določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.