Jedro

V primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 23. 5. 2023 in dopolnitev ugovora z dne 25. 5. 2023 zoper sklep o začasni odredbi z dne 15. 5. 2023 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Na podlagi navedb in izvedenih dokazov je ugotovilo, da terjatev tožeče stranke temelji na izvedenih delih na podlagi pogodbe za gradbene storitve PG-0561/2020 z dne 10. 12. 2020, s katero se je zavezala, da bo kot podizvajalec izvedla določena dela na dogovorjen način in obsegu. Sestavni del gradbene pogodbe sta tudi ponudbi št. KK-222/2020 z dne 24. 11. 2020 in št. 222/2020 z dne 2. 12. 2020, kar izhaja iz nespornih dejstev. Na podlagi gradbene knjige je tožeča stranka sestavila začasne situacije, ki se po njenem zatrjevanju štejejo za potrjene, saj jih tožena stranka ni zavračala v pogodbeno dogovorjenem roku in jih je posredovala toženi stranki, nato pa na podlagi začasnih situacij izstavila račune, s katerimi je zaračunala opravljena dela. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožeča stranka izstavila več računov in obstaja več razlogov v prid zaključku, da ima izkazano terjatev 772.360,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je priznala obstoj terjatve po temelju. V ugovoru je sicer navajala, da ne drži, da situacije niso bile zavrnjene, sklicevala se je celo na pobotni ugovor 221.057,54 EUR, katerega je uveljavljala v drugi pripravljalni vlogi. Sodišče o pobotnem ugovoru v postopku zavarovanja ni odločalo, ker je odločitev meritorne narave in spada v končno odločbo, prav tako ni skladna z namenom zavarovanja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in zaradi kršitve Ustave RS. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem verjetnosti obstoja vtoževane terjatve, saj ne obstaja v vtoževani višini, slednje ni izkazano niti s stopnjo verjetnosti ter v zvezi z neugotavljanjem obstoja in višine nasprotne terjatve tožene stranke, ki jo je uveljavljala v pobot in se je na pobotni ugovor sklicevala v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Sodišče se ni opredelilo do pobotnega ugovora, ki ga je tako v pravdi kot v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi uveljavljala tožena stranka. Ugovor bi moralo obravnavati, saj vpliva na ugotavljanje verjetnosti obstoja terjatve. Stališče, da je v primeru pobotnega ugovora utemeljenost tega potrebno presojati, potrjuje sodna praksa (sklep VSL I Cpg 805/2012). Tožena stranka je v drugi pripravljalni vlogi v pobot uveljavljala nasprotno terjatev 221.057,54 EUR in predložila dokaze, ki najmanj s stopnjo verjetnosti dokazujejo obstoj in se v ugovoru sklicevala na predhodno podane navedbe ter predlagane dokaze. Sodišče bi moralo ugotoviti obstoj nasprotne terjatve in temu ustrezno, kolikor je smatralo, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala svojo terjatev po višini, prilagoditi tako višino kot sredstva zavarovanja.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je tožena stranka priznavala obstoj terjatve tožeče stranke do zneska 548.217,62 EUR. Pri tem je v pobot neutemeljeno uveljavljala znesek 221.057,54 EUR. Že iz razlike med priznavano terjatve tožeče stranke in v pobot uveljavljanim zneskom obstaja razlika v korist terjatve tožeče stranke. V postopku zavarovanja z začasno odredbo se ne odloča o obstoju dolžnikove terjatve. To je predmet pravdnega postopka oziroma gospodarskega spora, kjer je tožena stranka podala pobotni ugovor. Tožena stranka ne upošteva procesne narave pobotnega ugovora. O tem sodišče odloči šele s končno odločbo, v kateri ugotovi obstoj v pobot uveljavljane terjatve. Do takrat pobotni ugovor nima učinka in vpliva na obstoj ter višino terjatve tožeče stranke. Dokazila o višini v pobot uveljavljane terjatve so nerelevantna, saj je v postopku zavarovanja predmet odločanja le verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede neodločanja o verjetnosti obstoja v pobot dane nasprotne terjatve tožene stranke. V skladu s tretjim odstavkom 319. člena ZPP postane v primeru, če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Tretji odstavek 324. člena ZPP določa, da izrek sodbe obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota.

6. Če tožbena terjatev ni utemeljena in se tožbeni zahtevek zavrne, sodišče v izreku ne omenja pobotne terjatve, ker je obrambno sredstvo, katerega učinek v takem primeru ni potreben. Če pa sta utemeljeni tako terjatev kot pobotna terjatev, sodišče ugotovi obstoj obeh ter zavrne zahtevek tožeče stranke.1 V postopku zavarovanja je to stališče potrebno razlagati tako, če sodišče ugotovi, da ne obstoji verjetnost terjatve in zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem ne odloča o verjetnosti v pobot stavljene terjatve. Če pa sodišče ugotovi verjetnost obstoja terjatve in izda začasno odredbo, potem mora v primeru ugovora odločati o verjetnosti obstoja v pobot dane terjatve. V primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve2, kot je utemeljeno navajala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je z zaključkom o neodločanju o verjetnosti obstoja v pobot dane nasprotne terjatve tožene stranke zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS in ker sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločalo o verjetnosti pobotnega ugovora, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi tožene stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek ( prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Z ostalimi pritožbenimi navedbami se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo.

7. V novem postopku naj sodišče ponovno odloči o ugovoru in dopolnitvi tožene stranke, tudi o verjetnosti v pobot stavljene nasprotne terjatve tožene stranke in ali ta vpliva na višino terjatve, ki jo želi tožeča stranka zavarovati. Pozorno naj bo na ugovor nesorazmernosti in ali je v primeru dokazane prepovedi razpolaganja z denarnimi sredstvi tožene stranke pri primarni organizaciji za plačilni promet NLB d.d. za celotni vtoževani znesek zadosti zavarovana terjatev tožeče stranke. Tožena stranka se je v dopolnitvi ugovora sklicevala na drugi odstavek 34. člena ZIZ in predlagala, da sodišče utesni sklep o zavarovanju tako, da ostane kot sredstvo zavarovanja zgolj prepoved organizaciji za plačilni promet NLB d.d. za denarni znesek v višini zavarovane terjatve, ker so na tem računu 24. 5. 2023 razpoložljiva denarna sredstva 973.155,50 EUR, glede katerih je z začasno odredbo izdana prepoved razpolaganja, ker bi se v primeru bodoče izvršbe lahko tožeča stranka v celoti poplačala iz denarnih sredstev pri NLB d.d. (3. točka obrazložitve sklepa).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 T. Zima Jenull, Materialnopravni procesni vidik pobota, Pravosodni bilten 2/2017, stran 135. 2 Sklep VSL I Cpg 805/2012.