Jedro

ZNPPol kot pravno sredstvo zoper odločbo o odreditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izrecno določa le pritožbo (četrti odstavek 60. člena ZNPPol in 61. člena ZNPPol) in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o odreditvi ali podaljšanju tega ukrepa, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Kršitelju M. N. je bil z odredbo Policijske postaje Radlje ob Dravi, št. 220-7/2014-1 z dne 19. 6. 2014, na podlagi 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) za oseminštirideset ur izrečen ukrep prepovedi približevanja oškodovanki S. N., stanovanjski zgradbi na naslovu K., Muta in zgradbi družbe K. d.o.o., kjer je oškodovanka zaposlena, na razdaljo najmanj 200 metrov. Na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZNPPol je preiskovalna sodnica s sklepom I Kpd 25927/2014 z dne 20. 6. 2014 ukrep prepovedi približevanja potrdila in ga kršitelju izrekla do vključno 29. 6. 2014 do 14.55 ure na razdaljo, ki znaša najmanj 200 metrov. Takšno odločitev je po vloženi pritožbi zagovornika kršitelja potrdil tudi zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom I Ks 25927/2014 z dne 30. 6. 2014. Na podlagi prošnje oškodovanke je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom I Kpd 25927/2014 z dne 26. 6. 2014 ukrep prepovedi približevanja, odrejen zoper kršitelja, podaljšala do vključno 19. 7. 2014 do 14.55 ure. Takšno odločitev je na podlagi vložene pritožbe zagovornika kršitelja potrdil zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom I Ks 25927/2014 z dne 3. 7. 2014. Dne 17. 7. 2014 je oškodovanka po pooblaščencu ponovno podala predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja, kateremu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom I Kpd 25927/2014 z dne 18. 7. 2014 ugodila in na podlagi 61. člena ZNPPol ukrep prepovedi približevanja podaljšala do vključno 18. 8. 2014 do 14.55 ure. Zoper omenjeni sklep z dne 18. 7. 2014 je kršiteljev zagovornik vložil pritožbo, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s sklepom I Ks 25927/2014 z dne 8. 8. 2014 kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 25927/2014 z dne 8. 8. 2014, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kpd 25927/2014 z dne 18. 7. 2014, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti kršiteljev zagovornik, kot navaja uvodoma, na podlagi smiselne uporabe določb 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), saj je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti sprejeme v obravnavo ter izpodbijana sklepa razveljavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

4. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Izjema od tega pravila je četrti odstavek navedenega člena, ki določa, da se sme tudi med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, le izjemoma pa tudi zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primerih podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena).

5. Iz podatkov spisa izhaja, da kazenski postopek zoper kršitelja še ni bil pravnomočno končan, zagovornik kršitelja pa vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep, s katerim je bil na podlagi 61. člena ZNPPol podaljšan ukrep prepovedi približanja določenemu kraju oziroma osebi, in ne pripor (četrti odstavek 420. člena ZKP). Vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi torej po določbah ZKP ni dovoljena. Bi pa lahko pravico do vložitve tega izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo o odreditvi ali podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi predvideval kakšen poseben predpis, v konkretnem primeru ZNPPol, na podlagi katerega je bil izrečen omenjeni ukrep. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ZNPPol kot pravno sredstvo zoper odločbo o odreditvi in podaljšanju ukrepa izrecno določa le pritožbo (četrti odstavek 60. člena ZNPPol in 61. člena ZNPPol) in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o odreditvi ali podaljšanju tega ukrepa, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP.

6. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, izdanem na podlagi 61. člena ZNPPol, ni dovoljena. Zato je na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika kot nedovoljeno zavrglo.